Bivši francoski predsednik se želi vrniti v Elizejsko palačo

JON
20.05.2026 15:27

François Hollande se po koncu mandata leta 2017 znova spogleduje s predsedniško kandidaturo. Računa na razkol znotraj socialistične stranke, a mu javnomnenjske raziskave trenutno kažejo manj kot desetodstotno podporo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
François Hollande ob primopredaji poslov z naslednikom, trenutnim francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. 
Reuters

François Hollande, nekdanji francoski predsednik, se resno pripravlja na vrnitev v visoko politiko in mogočo kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2027. Svoj edini predsedniški mandat je leta 2017 končal z zgolj štiriodstotno javnomnenjsko podporo, svetovna javnost pa si ga je najbolj zapomnila po aferi z igralko, h kateri se je vozil s skuterjem. Kljub temu 71-letni socialist zdaj vidi novo priložnost. V politiko se je vrnil že letos z izvolitvijo v parlament, v zadnjih tednih pa redno namiguje na predsedniško kandidaturo, poroča bruseljski Politico. "Pripravljam se," je prejšnji mesec izjavil za revijo Marianne.

Hollande poudarja, da bodo prihajajoče volitve zgodovinskega pomena ne le za Francijo, ampak za celotno Evropo in globalno stabilnost. Javnomnenjske raziskave trenutno kažejo, da ima največ možnosti za zmago skrajno desna stranka Nacionalni zbor. Hollande se zaveda, da ga čaka težka pot. Dve nedavni anketi sta preverili možnost njegove vrnitve, pri čemer sta mu obe namerili manj kot deset odstotkov glasov. S takšnim rezultatom ne bi mogel računati na uvrstitev v drugi krog volitev, saj precej zaostaja za glavnimi favoriti.

Rešitev v razdeljeni stranki

Kljub slabim kazalcem v anketah Hollande vidi svojo priložnost v trenutnem stanju Socialistične stranke. Stranka se sooča z močnimi notranjimi spori, saj člani ne najdejo skupnega jezika glede izbire kandidata in načina njegovega imenovanja. Gneča vlada tudi na desni sredini, kjer se v tekmo vključuje več politikov. Hollande računa, da bo v takšnem razdrobljenem političnem prostoru izpadel kot najbolj razumna izbira za zmerne volivce.

Hollande je bil predsednik Francije med letoma 2012 in 2017
EPA

André Vallini, nekdanji državni sekretar, verjame, da je Hollande najboljši kandidat. Izpostavlja predvsem njegove izkušnje pri reševanju kriz, vključno z valom terorističnih napadov leta 2015, in njegovo poznavanje mednarodne politike ter tujih voditeljev. Vendar Vallini ostaja v manjšini. Večina v socialističnih krogih ne kaže navdušenja nad Hollandovo vrnitvijo. Neimenovani vidni predstavniki stranke opozarjajo, da vrnitve v politiko redko uspejo in da javnost ne čuti nostalgije po njegovem obdobju. Prav tako opozarjajo, da je javna podpora nekdanjemu predsedniku še vedno nepriljubljena poteza, saj je njegova nizka ocena ob koncu mandata močno obremenila stranko v letih po njegovem odhodu.

Iskanje nove identitete na levici

Na zadnjih predsedniških volitvah je kandidatka socialistov Anne Hidalgo zbrala manj kot dva odstotka glasov. Zaradi tako slabega rezultata so socialisti sklenili širše levo zavezništvo z bolj radikalnimi silami, da so sploh lahko obnovili svojo prisotnost v parlamentu. Stranka pa ostaja razdeljena glede nadaljnjega sodelovanja z drugimi levimi strankami. Trenutni vodja socialistov Olivier Faure podpira idejo o odprtih primarnih volitvah, s katerimi bi preprečili drobljenje glasov in povečali možnosti levice za uvrstitev v drugi krog volitev. Velik del stranke, vključno s Hollandom, tej ideji nasprotuje in zahteva, da socialisti predlagajo lastnega kandidata.

Medtem ko nekateri člani predlagajo podporo sredinsko-levemu evropskemu poslancu Raphaëlu Glucksmannu, si nova generacija socialistov želi stranko pomakniti bolj v levo. Prejšnji mesec so predstavili nov ideološki načrt, ki zahteva radikalne davčne politike, znižanje upokojitvene starosti in višjo minimalno plačo. Pripravljavci načrta menijo, da je obdobje socialne demokracije končano. Hollande se s tem ne strinja. Kot ponosen socialdemokrat zavrača hitre in enostavne rešitve. Opozoril je, da si vsi želijo višjo minimalno plačo, a morajo pri tem upoštevati ekonomske pogoje. Po njegovih besedah morajo politiki svoje kandidature uradno napovedati do konca prihodnjega leta, najmočnejši kandidat pa bo stopil v ospredje januarja ali februarja leta 2027.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta