V začetku meseca se je v Linzu zbralo približno 400 ljudi, ki so protestirali proti načrtom ameriškega tehnološkega velikana Google. Ta namerava v bližnjem mestu Kronstorf zgraditi ogromen podatkovni center. Protestniki so se zbrali pred sedežem vlade Zgornje Avstrije in jasno izrazili nasprotovanje kompleksu, ki naj bi se raztezal na 50 hektarih v kraju s približno 3500 prebivalci, poroča Euronews.
Gradbena dela za prvi Googlov podatkovni center v Avstriji so stekla že aprila, prva faza pa naj bi začela delovati leta 2027. Pri ameriškem podjetju pojasnjujejo, da želijo s centrom odgovoriti na vse večje povpraševanje po storitvah v oblaku in umetni inteligenci. Obljubljajo odprtje okoli sto neposrednih in več tisoč posrednih delovnih mest ter prispevek k lokalnim pobudam za trajnost in krepitev avstrijske digitalne infrastrukture. Projekt podpira tudi guverner Zgornje Avstrije Thomas Stelzer, ki je ob polaganju temeljnega kamna poudaril, da bo center poslal močan signal za regijo kot poslovno in inovacijsko lokacijo.
Strah pred uničenjem okolja in pomanjkanjem transparentnosti
Kljub obljubam o gospodarski rasti pa lokalno prebivalstvo skrbi predvsem pomanjkanje transparentnosti. Postavljajo številna vprašanja o hladilnih sistemih, porabi vode in morebitnem vplivu na reko Enns. "Verjamem, da moramo ponovno preučiti to neskončno rast in širjenje," je poudarila Christina Gruber, ena od organizatork protesta, sicer samostojna umetnica in ekologinja. Na protest je z Dunaja pripotovala tudi odvetnica Andrea Kollmann, ki opozarja, da je projekt napredoval prehitro, vse skupaj pa je po njenih besedah skrajno netransparentno.
Pri Googlu se branijo z argumentom, da so njihovi podatkovni centri med energetsko najučinkovitejšimi na svetu. Vendar pa kritiki opozarjajo, da tudi visoko učinkoviti obrati porabijo ogromne količine električne energije in vode. Podatkovni centri so namreč sestavljeni iz tisočev strežnikov, ki delujejo neprekinjeno. Pri tem ustvarjajo ogromno toplote, ki jo morajo hladilni sistemi nenehno odvajati, za to pa pogosto uporabljajo vodo. Samo prva faza centra v Kronstorfu bi lahko po poročanju medijev letno porabila do 1,31 teravatne ure električne energije, kar je približno enako letni porabi 375.000 gospodinjstev.
Evropa se vse bolj upira požrešni infrastrukturi
Evropa ima že zdaj na stotine podatkovnih centrov, čeprav po zmogljivostih močno zaostaja za Združenimi državami Amerike. V tekmi za širitev infrastrukture za umetno inteligenco pa vse večje število načrtovanih centrov sproža val protestov zaradi vpliva na okolje. Škotska je v začetku septembra iz ekoloških razlogov zaustavila odobravanje novih velikih podatkovnih centrov. V španski regiji Aragon so prebivalci sprožili pravni postopek proti masovni gradnji Amazonovih centrov, Amsterdam pa je uvedel moratorij na nove centre zaradi težav s prostorom in oskrbo z elektriko. Tudi Danska je tovrstne objekte postavila na dno seznama prioritet za priključitev na omrežje.
Protesti razkrivajo napetost med hitrim širjenjem umetne inteligence in podnebnimi cilji, ocenjuje Francesca Musiani, strokovnjakinja za internet v francoskem Nacionalnem centru za znanstvene raziskave. Prepričana je, da ti dogodki odpirajo širša vprašanja o digitalnem upravljanju v Evropi. "To je del tega, kar bi suverenost morala pomeniti v praksi: sposobnost različnih ravni družbe, da sodelujejo pri oblikovanju infrastrukture, od katere so odvisne," opozarja.
