Zlato je v četrtek doseglo novo zgodovinsko vrednost, ki se giblje okoli vrtoglavih 5600 ameriških dolarjev za unčo. V zgolj nekaj dneh se je njegova vrednost povzpela za več kot deset odstotkov, od začetka leta pa plemenita kovina beleži izjemno, kar 27-odstotno rast. Vlagatelji v paniki umikajo denar v varnejše naložbe. K temu jih silijo geopolitične napetosti, strah pred slabljenjem dolarja ter vse večja verjetnost, da bo ameriška centralna banka (Fed) začela rahljati denarno politiko.
Neposredni povod za zadnji val mrzličnih nakupov je bila hitra zaostritev odnosov med Združenimi državami Amerike in Iranom. Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump Teheran pozval k pogajanjem o jedrskem programu in ob tem zagrozil z "veliko hujšim napadom" od prejšnjih, se je iranski zunanji minister odzval z opozorilom, da so njihove oborožene sile v stanju visoke pripravnosti.
Beg pred tveganjem in ameriškim dolgom
Vendar pa geopolitika ni edini dejavnik te rasti. Pridružuje se ji vse večja zaskrbljenost glede vzdržnosti ameriškega javnega dolga, ki je dosegel neverjetnih 36 bilijonov dolarjev. Analitiki vse pogosteje omenjajo strukturni trend, znan kot "Sell America" (prodajaj Ameriko), v okviru katerega globalni kapital zapušča ameriške obveznice in dolar ter išče zatočišče v sredstvih, ki niso obremenjena s kreditnim tveganjem posamezne države. V takšnem okolju se zlato ponuja kot najbolj logična izbira.
Rast cene zlata tako ni zgolj posledica kratkoročnih špekulacij, temveč globokega strateškega premika v svetovnem finančnem redu. Centralne banke, na čelu s Kitajsko, Indijo in Rusijo, že mesece agresivno kupujejo zlato in krepijo svoje rezerve, da bi zmanjšale odvisnost od ameriškega dolarja. Samo v prvem četrtletju proračunskega leta so centralne banke trgov v razvoju kupile rekordnih 290 ton te plemenite kovine. Analitiki banke OCBC poudarjajo, da zlato ni več le zaščita pred krizo ali inflacijo, temveč se vse bolj dojema kot nevtralna in zanesljiva hramba vrednosti.
Kakšni so obeti za prihodnost
Dodaten veter v jadra je zlatu zagotovil tudi ameriški Fed. Čeprav so na zadnjem sestanku obrestne mere ostale nespremenjene, so bili signali s tiskovne konference izrazito blagi oziroma naklonjeni popuščanju. Predsednik Feda Jerome Powell je nakazal, da nihče ne pričakuje dviga obrestnih mer na naslednjem sestanku, kar so trgi razumeli kot napoved skorajšnjega znižanja. Pričakovanje cenejšega denarja zmanjšuje oportunitetne stroške držanja zlata, ki ne prinaša obresti, s čimer kovina postaja še privlačnejša naložba.
Medtem ko se vlagatelji sprašujejo, kje je vrhunec, velike investicijske banke hitijo z dvigovanjem svojih napovedi. Morgan Stanley je ciljno ceno za drugo polovico leta 2026 dvignil na 5700 dolarjev, medtem ko Societe Generale in Deutsche Bank pričakujeta, da bo cena do konca leta dosegla 6000 dolarjev. Še dlje gredo analitiki BMO Capital Markets, ki menijo, da ne gre le za začasen skok, temveč za sistemsko spremembo. V svojem najbolj ekstremnem scenariju vidijo ceno zlata do konca leta 2027 celo pri 8650 dolarjih za unčo.
