Slovenska vlada je obravnavala povabilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa za sodelovanje v Odboru za mir in sklenila, da se Slovenija na tej stopnji nima namena pozitivno odzvati, je po seji vlade dejala zunanja ministrica Tanja Fajon.
Zasnova odbora, ki ni omejena zgolj na Gazo, odpira temeljna vprašanja glede načel in sistema organizacije ZN, česar Slovenija ne sprejema, je ministrica pojasnila na novinarski konferenci po vladni seji v Podčetrtku.
Poudarila je, da Slovenija ostaja zavezana multilateralizmu, premirju v Gazi in rešitvi dveh držav, ki bi zagotovila varno sobivanje Izraelcev in Palestincev.
Kot je dodala, se Slovenija z zaveznicami v EU še naprej posvetuje in pravno pregleduje, kako bi lahko v nadaljevanju v tem odboru skrčili format na Gazo in zagotovili spoštovanje načel organizacije in pravil Združenih narodov.
Mesec: Trump je največja nevarnost za mir
Minister za delo Luka Mesec pa je na novinarski konferenci opozoril, da je največja nevarnost za mir v svetu Trump, ki svojo moč izkorišča za to, da podira mednarodni red, kot je bil vzpostavljen po drugi svetovni vojni in je zagotovil 80 let miru ter s tem tudi slovensko državnost.
"Če dovoljujemo, da se ta mednarodni red podira še naprej, predsednik Trump pa nam kot figov list predstavlja nekakšen Odbor za mir, ki bi se moral imenovati Odbor za nemir, me skrbi, da postavljamo pod vprašaj lastno državnost," je opozoril.
Trump po njegovih besedah zahteve po Grenlandiji postavlja zato, ker je videl, da so predsedniki vlad evropskih držav zlahka pristali na njegovo izsiljevanje po petih odstotkih BDP za Nato, pa tudi, ker je ugotovil, da EU za razliko od Kitajske po napovedih carin ne napove povračilnih carin. Če se v Evropi ne bomo odločno postavili proti Trumpovi izrazito protievropski politiki, se nam vsem slabo piše, je prepričan Mesec.
Premier Robert Golob je že v sredo sporočil, da še ni nastopil čas, da bi se Slovenija pridružila Odboru za mir pod vodstvom Trumpa. Kot glavni pomislek je navedel, da je mandat odbora preširok in da lahko nevarno spodkoplje mednarodno ureditev, ki temelji na Ustanovni listini Združenih narodov. Dodal je, da bi znotraj ožjega mandata, ki bi urejal povojno obnovo Gaze in morda Zahodnega brega, Slovenija sprejela sodelovanje.
Trump ustanovil Odbor za mir, napoveduje sodelovanje z ZN
Ameriški predsednik Trump je danes ustanovil Odbor za mir, ki je bil sprva zasnovan za upravljanje Gaze po vojni, nastaja pa kot širši organ za reševanje mednarodnih kriz. Odbor, ki bo po Trumpovih besedah sodeloval tudi z Združenimi narodi, bodo sestavljali voditelji držav. Sodelovanje jih je potrdilo več kot 30, številni pa so še neodločeni.
"Ta odbor lahko postane eden najvplivnejših organov, kar jih je bilo kdaj ustvarjenih," je Trump danes povedal ob podpisu ustanovne listine Odbora za mir ob robu Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v švicarskem Davosu. Dodal je, da bo novoustanovljeni odbor sodeloval tudi z Združenimi narodi.
V daljšem nagovoru pred podpisom je ponovil še nekaj poudarkov iz svojega govora na forumu v Davosu v sredo. Hvalil je dosežke svoje vlade, opisoval "uspešna" vojaška posredovanja ZDA, med drugim v Iranu in Venezueli, ter našteval vojne in spopade, ki jih je po lastnih besedah že končal ali jih še bo. Dejal je tudi, da kmalu pričakuje konec vojne v Ukrajini, in da bodo kmalu "pogasili vse požare" v Gazi.
Odbor za mir, ki ga bo predsednik ZDA vodil sam, je bil prvotno zasnovan prav v okviru njegovega mirovnega načrta za Gazo kot nadzorni organ, v tej obliki je njegovo ustanovitev z resolucijo podprl tudi Varnostni svet ZN.
Vendar bo glede na vsebino ustanovne listine očitno namenjen širšemu reševanju kriz po svetu in "zagotavljanju trajnega miru" na območjih konfliktov.
Sestavljali ga bodo voditelji držav ali vlad, ki jih bo k sodelovanju povabil Trump, ki se je imenoval za predsednika odbora in hkrati predstavnika ZDA.
Približno 35 držav se je pridružilo
Trump je vabilo v odbor poslal voditeljem več kot 50 držav, približno 35 jih je že sprejelo povabilo, med njimi Madžarska, Argentina, Izrael, Belorusija, Egipt, Turčija, Katar, Kosovo, Kazahstan, Savdska Arabija, Indonezija in Pakistan.
Voditelji Argentine, Madžarske, Indonezije, Kazahstana in Kosova so bili danes tudi med približno 20 prisotnimi, ki so podpisali ustanovno listino.
Mandat članic odbora naj bi trajal tri leta, predsednik odbora jim mandat lahko tudi podaljša, stalno članstvo pa si države lahko zagotovijo z vplačilom milijarde dolarjev v prvem letu delovanja odbora.
Rusija se še odloča
Številne države odločitev o pridružitvi odboru še preučujejo. Trump je v sredo zatrdil, da je njegovo vabilo sprejel tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki pa je pred tem sporočil, da ga zunanje ministrstvo še preučuje. Povabilo je prejel tudi papež Leon XIV., ki po navedbah Vatikana prav tako še ni sprejel odločitve, podobno velja tudi za Kitajsko, ki se sicer zavzema za mednarodni sistem z Združenimi narodi v središču.
Več držav je bilo namreč skeptičnih glede oblikovanja tovrstnega organa, ki bi lahko spodkopaval obstoječo mednarodno ureditev na čelu z ZN.
Norveška in Švedska sta že zavrnili sodelovanje v odboru, podobno so nakazali tudi v Parizu, skeptičen je tudi London.
Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper je izrazila nelagodje zaradi potencialnega sodelovanja ruskega predsednika Putina v odboru, ki naj bi spodbujal mir, medtem ko se nadaljuje vojna v Ukrajini.
V okviru Odbora za mir bo ustanovljen tudi poseben izvršni odbor, ki bo izvajal njegova "pooblastila in poslanstvo", najprej pa naj bi se osredotočil na Gazo. Glede na ustanovno listino naj bi ga sestavljali "voditelji svetovnega formata", ki jih bo za dveletni mandat imenoval Trump.
Ni jasno, koliko članov naj bi imel izvršni odbor. Bela hiša jih je doslej potrdila sedem - to so državni sekretar Marco Rubio, nekdanji britanski premier Tony Blair, ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff, Trumpov zet Jared Kushner, predsednik Svetovne banke Ajay Banga, milijarder in lastnik investicijskega sklada Apollo Global Management Marc Rowan ter Trumpov svetovalec Robert Gabriel.
