
Čeprav administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa napoveduje hitro sproščanje venezuelske nafte na svetovne trge, razmere na terenu kažejo, da bo proces bistveno počasnejši. Venezuelski naftni sektor je namreč po letih slabega upravljanja, pomanjkanja naložb in sankcij močno oslabljen, proizvodnja pa je padla z okoli treh milijonov sodov dnevno na manj kot milijon. Obnova dotrajane infrastrukture in povečanje črpanja bi zahtevala več let in obsežne naložbe, ne zgolj političnih dogovorov.

Dodatno oviro predstavlja narava venezuelske ekstra težke nafte, ki za transport potrebuje uvoz razredčilcev, ta pa je bil zaradi sankcij omejen. Čeprav bi morebitna odprava sankcij olajšala dobavo teh surovin, ostaja ekonomska privlačnost vprašljiva, saj so cene nafte nizke, tveganja pa visoka. Po ocenah zavarovalnice Coface politična negotovost, šibke institucije in najnižja bonitetna ocena močno zavirajo pripravljenost tujih vlagateljev.
Zgodovinske izkušnje z nacionalizacijami in nestabilnim poslovnim okoljem dodatno krepijo zadržanost velikih naftnih družb. Analitiki zato ocenjujejo, da bodo pričakovanja ZDA glede hitrega okrevanja venezuelske naftne industrije in večjih tujih vlaganj težko uresničljiva, pot do trajnejšega gospodarskega okrevanja pa bistveno daljša od političnih signalov iz Bele hiše.











