Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je včeraj razsodilo, da je predsednik Donald Trump kršil zvezni zakon, ko je enostransko uvedel obsežne carine na uvoz iz številnih držav po svetu. Odločitev predstavlja enega največjih pravnih porazov za Trumpovo administracijo na področju trgovinske politike.
Sodišče je odločilo s šestimi glasovi proti trem. Večinsko mnenje je napisal predsednik vrhovnega sodišča John Roberts, pridružili pa so se mu sodnica Amy Coney Barrett, sodnik Neil Gorsuch in trije liberalni sodniki. Proti so glasovali Clarence Thomas, Samuel Alito in Brett Kavanaugh. Roberts je v obrazložitvi zapisal, da predsednik pri uveljavljanju "izrednih" pooblastil za uvedbo carin ni mogel pokazati jasne zakonodajne podlage. Trump se je skliceval na zakon o mednarodnih gospodarskih pooblastilih v izrednih razmerah (IEEPA), vendar ta po presoji večine ne daje izrecnega pooblastila za uvedbo carin.
"Ko kongres podeli pooblastilo za uvedbo carin, to stori jasno in z natančnimi omejitvami. Tega tukaj ni storil," je zapisal Roberts. Sodišče je poudarilo, da si ne lasti posebnega znanja s področja ekonomije ali zunanje politike, vendar mora v skladu z ustavo presoditi, ali je izvršna oblast ravnala v okviru zakona.
Sodniki pa se niso opredelili do vprašanja, kaj se bo zgodilo z že pobranimi carinami. Po podatkih ameriške carinske in mejne službe je država do sredine decembra zbrala približno 134 milijard dolarjev carin od več kot 300.000 uvoznikov.
Sodnik Kavanaugh je v odklonilnem mnenju opozoril, da sodišče ni pojasnilo, ali in kako naj vlada vrne že pobrana sredstva, ter dodal, da bi bil tak postopek lahko "zelo zapleten". Administracija je v postopku opozarjala, da bi množična vračila lahko imela resne posledice za ameriško gospodarstvo. O vprašanju morebitnih vračil bodo tako najverjetneje odločala nižja sodišča.
Trump je trdil, da so carine ključno orodje za zaščito ameriškega gospodarstva in pogajalski vzvod v odnosih s trgovinskimi partnerji. Nasprotniki pa so opozarjali, da gre za izjemno široko razlago predsedniških pooblastil, ki omogoča uvedbo davkov brez nadzora kongresa.
Vrhovno sodišče je z odločitvijo ponovno poudarilo, da morajo biti pri posegih z velikimi gospodarskimi posledicami pooblastila izvršne oblasti jasno določena v zakonodaji. Predsednik sicer razpolaga z drugimi pravnimi podlagami za uvedbo carin, vendar so te časovno in vsebinsko bolj omejene.
