V času, ko je izvršil smrtonosno dejanje, še ni dopolnil 14 let in zato kazensko ne more odgovarjati. S tožilcem je govoril ob prisotnosti prič, zakonskega zastopnika in svoje matere, so sporočili z beograjskega tožilstva.
Zaslišan je bil prek videopovezave, saj se trenutno nahaja v zdravstveni ustanovi. Na drugi strani povezave so bili tožilec, odvetniki oškodovanih in zagovornik očeta zdaj že 14-letnega storilca.
Najstnik je povedal, da je idejo za ubijanje na svoji osnovni šoli dobil, ko je gledal dokumentarni film, ki je govoril o množičnem poboju, srbski časnik Blic navaja besede svojega vira. Zatem naj bi na spletu iskal strani, ki govorijo o streljanju in ubijanju. Analiziral naj bi, kaj so strelci počeli in kje so, pogojno rečeno, "napačno" ravnali pri izvedbi svojih okrutnih dejanj.
Zdi se, da bo še dolgo trajalo, preden bo mozaik o dečkovem motivu sestavljen. Med zaslišanjem namreč ni uspel pojasniti, zakaj se je odločil za tako grozljiv zločin. Rekel je le, da je imel do svojih vrstnikov slabe občutke. Številni njegovi odgovori odpirajo le nova vprašanja.
Idejo za svoje dejanje naj bi dobil vsega en mesec, preden ga je izvršil. Načrtoval naj bi ga dva do tri tedne. Sprva naj bi sestavil krajši seznam učencev, ki jih je nameraval ubiti, nato pa ga je še podaljšal. Pri tem naj bi bolj razmišljal, koga ne želi zadeti.
Očetova pištola je bila zaklenjena
Priznal je, da je imel nekaj težav s tem, da je prišel do očetove pištole, ki je bila shranjena v sefu, ta pa je bil spravljen skoraj pri stropu. Poleg tega je moral odkriti tudi številko, s katero je bil sef zaklenjen. Pojasnil je, da njegov oče ljubi orožje in da ga je peljal s seboj na strelišče. Prvi stik z orožjem pa naj bi mu omogočil inštruktor na strelišču.
Prvič je očetovo pištolo iz sefa vzel le nekaj dni pred 1. majem. Molotovke, ki jih je imel s seboj, ko se je odpravil na strelski pohod, je izdelal kar v domači kopalnici. V ta namen je etanol kupil v lekarni, z njim napolnil steklenice in netivo izdelal iz svoje majice.
Končno odločitev, da izvrši dejanje, je sprejel usodnega 3. maja. Že v stanovanju je repetiral pištolo, poleg tega pa je s seboj vzel še tri nabojnike s po 18 naboji. Njegova prva žrtev je bil varnostnik. Ko ga je sprva zagledal, je najprej pomislil, da bi poklical mater in odnehal. A žal tega ni storil, temveč je začel streljati. Nato je ubil še devet učencev, sprva na hodniku, nato še v učilnici. Zatrdil je, da se s hodnika spomni vsega, tudi na koga je streljal, da pa v učilnici ni nikogar prepoznal in da tudi ni opazil krvi.
Po dejanju se je ustrašil
Na koncu se je razorožil in poklical policijo. To je bila precej nenavadna poteza za množične morilce v šolah, ki si sicer pogosto sodijo sami ali pa umrejo v obračunu s policisti. "Poklical sem policijo in se predal, saj sem se v trenutku ustrašil, da bi me lahko kdo ubil zaradi mojega dejanja," je povedal med pričanjem.
Zdaj ne ve, kakšna bo njegova prihodnost, ve pa, da ne bo normalna. Pravi, da tudi o starših ne ve ničesar, misli pa si, da tudi njuna prihodnost ne bo normalna.
Včeraj naj bi sicer pokazal tudi čustva, medtem ko je bil takoj po zločinu povsem hladen in ni kazal kesanja, prav tako tudi ne povezanosti z očetom, materjo in sestrico. "Včeraj je dejal, da se kesa. Ni želel videti fotografij prijateljev, ki jih je ubil, in povedal je, da mu ni prijetno," besede svojega vira navaja Blic.
Govoreč o družinskih odnosih je dejal, da posebnih pravil doma niso imeli. Prav tako ni bilo nobenih kazni, edina, ki je obstajala, je bila odvzem telefona. Od njega in njegove sestre sta starša pričakovala, da se bosta obnašala lepo in kulturno.
Svoj odnos z očetom je opisal kot dober, mati pa je bila po njegovih besedah skrbna, sočutna, pametna in dobra. Potrdil je tudi, da sta se starša lepo razumela in da zdaj pogreša očeta, mater, sestro, psa in strica.
