V mraku smo se 27. decembra člani neformalne kajakaške skupine pri Brodarskem društvu Sidro Maribor zbrali v Bresternici, da bi počastili 50. zaporedno druženje na Dravi ob polni luni in se s kratko slovesnostjo poslovili od veslaško izjemno bogatega leta 2023. Na nebu nas je pozdravila ožarjena polna luna, mi pa smo v prijetnem razpoloženju odveslali krajšo turo od Sidra mimo Limbuškega nabrežja, nato okoli obeh otočkov pred hidroelektrarno Mariborski otok. Na koncu smo ob vitrini odkrili še priložnostno spominsko znamenje, pri bogato obloženi mizi obujali spomine na 50 prav posebnih nočnih veslanj in se dogovorili o načrtih za novo sezono. V njej bomo zagotovo nadaljevali tudi tradicijo veslanja, ki ji po dosegljivih podatkih vsaj na našem koncu ni enakega.
Veslanje ob polni luni je resnično nekaj posebnega. Občasno smo veslali že v prejšnjem stoletju, večinoma le na Dravi, pod vodstvom Rajka Rojsa - Rajča pa tudi na krajših odsekih Savinje, ko smo tam kot številno kajakaško pleme preživljali avgustovske vikende. Potem so z enakim veslanjem uživali tudi raftarji Rafting kluba Maribor, nekajkrat tudi skupaj z Drava Centrom na Limbuškem nabrežju. Prav posebne dogodke pa so organizirali člani Društva za vodne aktivnosti Drava, ki so naši prijatelji in sosedje na resortu Sidro.
Mi smo bili najbolj vztrajni od vseh, ker nas poganjata kolektivni duh in veselje do druženja z ljudmi dobre volje, ki mimogrede uživajo v vihtenju eno- ali dvolistnega vesla. Naše ture so standardne: krožna od Sidra do daljnovodov, krožna od Sidra do Ljubove "mitnice" pri Viltušu, spust od Fale ali Ožbalta; v stari strugi Drave pa najpogosteje od Loke do Ptuja, izjemoma od Maribora na Ptuj ob primernem vodostaju. V decembru 2019 je nekdo predlagal, da bi znova lahko veslali ob polni luni na Brestrniškem jezeru. In tako smo si obljubili, da v januarju 2020 spet začnemo. To nas je povsem prevzelo. Poleti nas vesla tudi do petnajst, pozimi smo bili kdaj na vodi samo trije.
Preberite še tole
Poznamo staro pravilo, da reka ni nikoli enaka. Tako je tudi z veslanjem ob polnih lunah. Naša pogosta sopotnika sta vzhodnik in zahodnik, po sončnem zahodu pa se gladina skoraj vedno povsem umiri. Pozimi se luna najprej vsa rožnata prikaže nad Kalvarijo in Piramido. Počasi se vzpenja in pri tem vse bolj bledi. Med potjo nad Pohorje lahko občudujemo njen odsev na gladini črne in kot olje mirujoče gladine. Še preden pa se pojavi luna na nebu, nam narava podari čudovite sončne zahode tam nekje nad Kopami. Poleti je podoba povsem drugačna. Včasih sta hkrati na nebu zahajajoče sonce in vzhajajoča luna. Pogosto ju spremlja dokaj močan zahodnik, ki hipoma izgine, ko se sonce skrije za Kozjakom. V juliju in avgustu je tudi precej nizko. Če veslamo od Fale, se na višini Ruš skoraj "usede" na greben Pohorja. Na mestni turi Maribor ponoči pa jo lahko z gladine ujamemo, ko se dobesedno nasloni na ograjo starega mosta.
Posebna, skoraj pravljična pa je poletna nočna tura od Loke do Ptuja. V mraku se pod športnim centrom spustimo na vodo. Potem se nenadoma pojavi nad vrhovi koruznih polj na levem bregu. Ostaja dokaj nizko in pred Ptujem je približno nad linijo rečne struge.
V Sloveniji je še nekaj tradicionalnih kajakaških skupinskih veslanj ob različnih dogodkih. Znano je denimo kajakaško društvo iz Gorice. Njegovi člani so 1. januarja letos že 31. zapored veslali na Soči in na koncu ture tudi veselo zaplavali v njej.
