Dr. Sabina Fras Popović, nekdanja knjižničarka in bibliotekarka pri Mariborski knjižnici, sedaj predavateljica na ljubljanski filozofski fakulteti, je pri Založbi Pivec izdala tretji del trilogije Prava hokejska banda. Junaki zgodbe so v zadnjem delu sedaj nekoliko starejši, v prvem delu takrat devetletni Tine izbere šport, v drugem so pred preizkušnjo v gorah, kjer se pokaže, ali so ekipa ali ne, sedaj so junaki knjige v najstniških letih.
Prispodoba življenja
Knjiga poleg poudarkov o odrekanjih mladih, požrtvovalnosti, solzah in smehu odpira še marsikatero tematiko, ki zadeva vse vpletene v šport, je bilo slišati prejšnjo sredo na predstavitvi knjige v Mariboru v Sodnem stolpu. Z avtorico se je pogovarjala Tonja Jelen, dogodek pa sta skupaj pripravili Založba Pivec in Mariborska knjižnica. Seveda je pomemben namen knjige spodbujanje branja med športniki in mladimi nasploh. Roman pa je tudi ogledalo odraslim, staršem, ki so lahko spodbuda svojim otrokom ali pa so toksični, taki, ki na šport pri otroku gledajo kot na investicijo. Podobno je pri trenerjih, ki bodo znali ali pa ne na pravi način kot vodje "poudariti pluse ekipe, minuse pa skriti." "Takšnega trenerja, kot je v knjigi, bi privoščila vsem mladim, to je ideal. Kajti ni vse uspeh oziroma kaj sploh reči, da je uspeh? Vsekakor pa je katerikoli šport dobra izbira, kajti to je šola za življenje, priprava za odraslost," še poudarja avtorica.
V polni dvorani ni manjkala tista ta resnična hokejska banda, torej člani in članice Hokejsko drsalnega kluba Maribor, med njimi tudi otroci Sabine Fras Popović in mož, ki je izbral šport, s katerim se bodo ukvarjali njuni otroci. A avtorica poudarja, da romani niso avtobiografija: "Gre za preplet mladih, ki sem jih imela priložnost v življenju srečati. Večkrat avtorja vprašajo, kaj je želel s svojim delom povedati. Težko točno rečem, pravzaprav se s svojimi liki večkrat tudi kregam. Lahko rečem, da gre za prispodobo življenja na sploh." V sklepnem delu trilogije se vpogled v svet tega športa razširi še preko Špele v dinamiko ženskega hokeja. "Pomembno je, da vemo, da imamo tudi ženske športne ekipe. Še zmeraj so namreč velike razlike, če pogledamo samo pri skokih, koliko dobi za medaljo brat in koliko sestra?" Pridruži pa se v romanu še četrta junakinja - Sara, ki pokaže neizprosen svet baleta.
To ni grob šport
Nekatera imena likov pa so vendarle izbrana namenoma, so poklon tem ljudem. Eden med njimi je Ian. "Spomnim se, da je po eni tekmi stal pred Ledno dvorano, pa mu je nekdo rekel, češ da ta njihov uspeh ni nič. Takoj mu je nasmeh padel z lic. Jaz pa sem dejala, da bi o tem lahko pisali v knjigah. In je odvrnil, da če bi bilo to v knjigi, bi pa o tem bral. Seveda je bila to potem za mene velika spodbuda," je razložila o začetnih motivih za trilogijo.
Sabina Fras Popović je priznala, da ji v začetku, ko sta najstarejši sin Tine in nato še Miha začela igrati hokej, že nekaj časa je v tem uspešno torej tudi hčerka Špela, ta šport ni bil blizu. "Potem je prišlo navdušenje, hokej me je prevzel. To ni grob šport, kakor se morda zdi na prvi pogled, je hiter, a ne grob, nenazadnje stimulira obe možganski polovici. In v nogometnem mestu, kakor je Maribor, govoriti še o kakšnem drugem športu, se mi je zdelo ključno," izpostavlja.
Da bi bili zapisi čim bolj avtentični, je uporabila veliko angleških besed, kakor se mladi danes pogovarjajo, denimo. "Veliko sem se posvetovala tudi s psihologinjo, preverjala vse reči, imela več testnih bralcev, zato moram poudariti, da tudi pri pisanju ne gre brez ekipe, brez ljudi, ki so sodelovali, zato gre velika zahvala vsem njim," je še dejala.
