(FOTO) Primož Roglič: Sam sebi sem vedno največji problem

Le še Tour of Guangxi na Kitajskem v novem tednu in kolesarske sezone na najvišjem nivoju bo konec. A za mnoge najboljše se je ta že zaključila v soboto z zadnjo enodnevno klasiko iz elitne peterice - po Lombardiji. Na njej je bil v zadnjih petih letih nepremagljiv Tadej Pogačar, v njegovi odsotnosti pa se je največje zmage v karieri, prve na tako imenovanem spomeniku, veselil čudežni francoski najstnik Paul Seixas, ki je v starosti 19 let in 16 dni postal najmlajši zmagovalec preizkušnje s kar 120-letno tradicijo. Primož Roglič se je skupine z vsemi favoriti držal do 30 kilometrov do cilja, nato pa mu je zmanjkalo energije in je z devetimi minutami zaostanka končal na 68. mestu tik za Jakobom Omrzelom. 

Ni bilo lahko priti med navijače

"Kot je značilno v moji karieri, ni bilo na pol, niti tokrat ne. Vse sem skušal narediti, dokler sem lahko, tudi pomagati ekipi. Po angleško bi rekel 'no regrets', ničesar nisem obžaloval. Vse sem tam pustil. Dirka je bila zelo težka. Imel sem kar borbo zvečer priti do Slovenije, ampak potem mi je množica ljudi spet dala energijo in smo ponovno vsi skupaj doživeli lep dan," nam je dan kasneje v Mariboru povedal Primož Roglič. Na Štajerskem se je kot že večkrat poprej poslovil od sezone s svojo dobrodelno prireditvijo Zlati krog, na kateri se zbere lepa pogača denarja za njegovo fundacijo, ki podpira mlade kolesarje. Po gostovanju na Primorskem in Dolenjskem se je Zasavec vrnil v kraje, kjer se je vse skupaj začelo. Peloton z več kot štiristo kolesarji je iz Maribora krenil proti Hočam in Ptuju, kjer se je ustavil in okrepčal. Zasavski as se je tudi družil z navijači, nato pa se čez Vurberk (s hitrim krogom do Korene) vrnil na izhodiščno točko. 

Rogliča smo v soboto v Lombardiji zadnjič na dirki videli v dresu ekipe Red Bull-Bora-Hansgrohe, v kateri je preživel zadnje tri sezone in dosegel 13 zmag (skupno jih ima 93). Največja je bila na Vuelti 2024, odmevala je tudi s kriterija po Dofineji istega leta. Lani je bil najboljši na dirki po Kataloniji, letos pa je dobil dva kronometra: junija na državnem prvenstvu in v sredo na evropskem prvenstvu v Šenčurju.

Po navadi izbere najtežjo pot

Zdaj je glavno vprašanje, kako naprej. Še vztrajati v profesionalnem pelotonu ali se po 15 letih, od tega enajstih na najvišjem nivoju, posvetiti čemu drugemu? "Moram vas razočarati, ker vam ne morem povedati nič novega, še vedno smo tam, kjer smo bili. Pogovarjam se, ampak predvsem poskušam odkriti, kaj je težje zame, ker po navadi tisto storim. Kaj je moja odgovornost, moj izziv? Težki dnevi. Premišljujem. Karkoli bi rekel, bi bilo prezgodaj in nepošteno. Bomo videli. Karkoli bo, bo definitivno dobro," je povedal slovenski as, ki bo čez dobra dva tedna praznoval 37. rojstni dan.

Po zanj skromnejšem startu v tekmovalno leto 2026, ko je le dve etapni dirki od štirih končal v deseterici in bil tretji na dirki Milano-Torino, je zaključek odpeljal na bistveno višjem nivoju. Vuelto je kljub prometni nesreči v sklepnih pripravah končal na drugem mestu, igral vidno vlogo na svetovnem prvenstvu v Kanadi in postal evropski prvak v uri resnice v Sloveniji. "To še otežuje situacijo, ker vse vleče v neko smer in ni najlažje. Moram si dati malo časa in razjasniti stvari ter potem kreniti tako, kot znam, stoodstotno v eno smer." 

Ni skrivnost, da Kisovčan ima nekaj ponudb na mizi, zanimanje zanj med ekipami svetovne serije obstaja. A katero izbrati, se zdi trenutno drugotnega pomena, najprej se bo moral odločiti, ali sploh nadaljevati. "Sam sebi sem vedno največji problem. Na koncu se moram jaz odločiti. Ni problem podpisati ali kam iti. Potem se človek sprašuje, kaj je težje, nekaj podpisati ali potegniti črto. Ponudbe na mizi so prave, toda veliko stvari se plete po glavi." Zdaj prihajajo dnevi, ko se bo posvetil tem mislim. "V enem trenutku se nagibam bolj v eno stran, v drugem bolj v drugo. Bomo videli. Sem še močno pod vplivom dirk in vseh teh ljudi."

Kaj pravi žena?

Kaj bo glavni motiv, če se bo odločil nadaljevati kariero? "Glavni motiv je preprost - zmagovati na dirkah." Da je še konkurenčen, ni dvoma. "Saj konec koncev na zadnjih dirkah nisem bil ravno na zadnjem mestu. V soboto, okej, nisem bil ravno v ospredju, ampak ja, želim zmagovati na dirkah." Tudi motivacije mu ne manjka. "Motivacija je še oziroma je bila. Želim se odločiti modro, pametno. Nisem star 20 let, v rokah imam večjo odgovornost zase in za ljudi okrog sebe."

Družina ima pri njegovi odločitvi pomembno vlogo. "Ko pri 18, 20 letih začneš karierno pot, nimaš nič drugega v mislih kot kolo in pot naprej, navzgor ali navzdol, kamorkoli. Ko pa si že dal toliko skozi kot jaz, se začneš spraševati, kaj so tvoje glavne odgovornosti, kaj narediti in kdaj, kaj so težje stvari." O tem, kako bi bilo videti življenje brez stroga režima treningov in počitka, priprav, prehrane in tekmovanj, še ni razmišljal. "Nisem še prišel do te točke. O tem bom razmišljal, ko bom sprejel odločitev. Prve stvari najprej, kot vedno rečem, dan po dan. Temu tempu želim slediti tudi v prihodnje."

Kaj glede nadaljevanja kariere pravi žena Lora, je bilo vprašanje pred množico novinarjev na Trgu Leona Štuklja. "Vprašajte jo, zagotovo ji z mano ni najlažje," je v smehu odvrnil Zasavec. Vsaj nekaj je gotovo, na odločitev ne vplivajo olimpijske igre v Los Angelesu čez slabi dve leti. "Prej bi rekel, da vplivajo igre v Alpah 2030. Zimske," se je zarežal nekdanji smučarski skakalec.