Najuspešnejša slovenska alpska smučarka Tina Maze je v pogovoru za Sportklub/N1 spregovorila tudi o možni vrnitvi v tekmovalno alpsko smučanje. O tem je razmišljala pred zimskimi olimpijskimi igrami in vrnitve ni odmislila kot nekaj "teoretično nemogočega".
Maze se je tekmovalno upokojila 7. januarja 2017. Vprašanja o vrnitvi na tekmovalne strmine so se pojavila, potem ko se je ameriška zvezdnica Lindsey Vonn po upokojitvi vrnila na tekmovanja. Vrnitev 40-letne Vonn se je na koncu zaradi poškodbe končala nesrečno. Na olimpijski tekmi v Cortini je grdo padla, utrpela zapleten zlom noge in morala na več operacij. Maze je nesrečni nastop nekdanje tekmice spremljala v vlogi komentatorke Eurosporta.
"Prijatelji so me več kot leto pred OI zbadali, naj se vrnem in nastopim. Razmišljala sem o tem, kaj vse bi morala storiti. Sanjarila sem o olimpijski tekmi v Cortini. Glavo imam naravnano tako, da sem se seveda 'videla' v vlogi zmagovalke. Bi se lahko vrnila? Teoretično ne bi bilo nemogoče. Če ne bi imela družine in bi me spremljala močna spremljevalna ekipa," je za Sportklub dejala Maze.
Slovenska šampionka je prepričana, da se je v smuku lažje vrniti kot v tehničnih disciplinah. "To je dokazovala tudi Lindsey. Bila je dobro telesno pripravljena, ima pa izjemen občutek za drsenje. Nato se je zgodil tisti usodni padec. Dejstvo je, da ona nikoli ni bila izrazito stabilna smučarka. Nevarnosti se je zavedala tudi sama. Zavestno se je podala na to pot. Verjetno tudi zaradi tega, ker ji je bilo težko sami doma. Nekoč je dejala, da smučarka zlomljeno nogo lahko zaceli, depresivnih misli pa ni mogoče tako zlahka premagati."
Na vprašanje, ali se je tudi sama kdaj po karieri soočila s psihološkimi težavami, je odgovorila: "Lahko rečem, da sem imela nekaj kriznih trenutkov. Predvsem ob težavah s ščitnico. Razmišljala sem, kam lahko to vodi. Vem pa, da je nekdanjim športnikom, ki so sami doma, precej težje."
"Ob ekipi, ki smo jo sestavili, je moja največja zmaga dejstvo, da nikoli nisem bila poškodovana," je pripomnila Maze, ki ima z velikih tekmovanj 13 medalj, tudi dve zlati olimpijski.
"Pri tem sem ponosna na to, da sem imela v trenutku, ko je bilo treba narediti preskok z druge na prvo stopničko, ob sebi ljudi, ki so me na najvišjo raven pripravili. Večjo težavo sem imela s tem, da bi tam ostala. Ne vem, zakaj. Očitno si moramo komplicirati življenje. Moja kariera je bila na koncu kot gora. Nanjo sem se povzpela in se varno spustila," je še povedala.
V svetovnem pokalu je osvojila 81 uvrstitev na stopničke, od tega 26 zmag, veliki kristalni globus, tri male ter je lastnica svetovnega rekorda po številu osvojenih točk v eni sezoni svetovnega pokala. Kljub izjemnim dosežkom pa se ne vidi v vlogi trenerke hčerki Anouk, ki jo ima z nekdanjim vodjem njene ekipe Andreo Massijem.
Je zadržana do trenerk na najvišji tekmovalni ravni. "Morda sem žaljiva do žensk in predvsem trenerk, a iskreno menim, da je to vendarle poklic, ki je bolj primeren za moške. Do določene starostne stopnje še gre, ko pa smučar preide na resno tekmovalno raven, potrebuje moško roko. Smučanje poznam do obisti, marsikaj sem doživela, a se v vlogi trenerke ne vidim. Lahko sem mama, lahko sem mentor, lahko sem opora. Ne bom pa tista, ki bo hčerki na snegu ukazovala, kaj naj dela. Družinski projekt? Le če bo to želel Andrea. Toda potem bo moral biti tudi trener."
