Konec tega tedna bo rokometna pozornost usmerjena v volilni kongres Mednarodne rokometne zveze (IHF). V hotelu St. Regis v Kairu se bodo v nedeljo za mesto predsednika poleg Egipčana Hasana Mustafe, ki je na tem položaju že dolgih 25 let, potegovali še Slovenec Franjo Bobinac, Nizozemec Tjark de Lange in Nemec Gerd Butzeck.
Enainosemdesetletni Mustafa je bil v zadnjem tednu tarča številnih rokometnih pogovorov, saj si na nedavnem ženskem svetovnem prvenstvu na Nizozemskem in v Nemčiji sploh ni ogledal zaključnih tekem, kar je precej nenavadna praksa glede na njegov položaj. V zakulisju je glede njegove odsotnosti na odločilnih tekmah v Rotterdamu zaokrožilo več informacij, nekateri namigujejo, da se dogodka ni udeležil zavoljo šibkega zdravja, kar je že dolgo časa "javna skrivnost", drugi spet menijo, da se je v celoti posvetil pripravam na bližnji volilni kongres IHF.
Bobinac, de Lange in Butzeck prihajajo iz najmočnejšega evropskega "rokometnega bazena", v svetu športa pa veljajo za osebe, ki so IHF zmožne popeljati na pravo pot ter jo iz okorele zveze spremeniti v moderno športno organizacijo. Bobinčev program temelji na šestih točkah. Prvi mož Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) se zavzema za omejitev mandata predsednika IHF, večje sodelovanje med celinskimi zvezami, spremembo rokometnih pravil v prid jasnosti in transparentnosti, pridobitvi globalnih partnerjev, prenosu prihodkov IHF na nacionalne zveze in utrditvi rokometa na mednarodnem športnem prostoru.
Šestinšestdesetletni nekdanji gospodarstvenik, ki je med letoma 2008 in 2022 vodil Rokometno zvezo Slovenije (RZS), si želi v IHF pripeljati tudi večje mednarodne pokrovitelje. Bobinac se nadeja predvsem enotne podpore iz Evrope, hkrati pa upa na glasove nacionalnih zvez z drugih celin, ki si na vrhu mednarodne zveze želijo spremembe. Pri iskanju podpore za kandidaturo se je obrnil na dolgoletne partnerje v rokometu in Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) ter tudi na nekatere predsednike iz mednarodnih zvez.
