Srebro, zlato, bron, v tem vrstnem redu so se zložile tri olimpijske kolajne v torbo Nike Prevc. Vsaka od teh ima svojo zgodbo in vsake je vesela. Slovenska skakalna junakinja se je proti koncu nastopov v Predazzu le sprijaznila, da se ne sveti le zlato, ampak še kaj drugega. Spoznanje je prišlo po tistem, ko je odvrgla zelo težko breme, ki si ga je naložila predvsem sama. Pred zadnjim skokom na olimpijskih igrah ji je grozilo, da bo le najboljša "Nenorvežanka", torej šele na petem mestu, vse štiri Skandinavke so bile pred njo in vsemi drugimi.
Izkušnje vredne ogromno
"Šla sem na vse ali nič. Nisem imela kaj za izgubiti. Po vseh skokih tudi malo boljše veš, kako se obnašati na skakalnici. Mislim, da moram biti ponosna nase, ker sem se ob zadnjem skoku zbrala in pokazala vsem, kar znam," je povedala Nika Prevc. Preveč je bila oddaljena od vodilne dvojice, da bi lahko kaj obžalovala, čeprav je imela najslabše vremenske razmere. A tudi drugim ni šlo vse kot po maslu, lahko bi se Švedinja Frida Westman veselila kolajne, če ji trener ne bi znižal naleta, še dve Norvežanki sta v prvi seriji Prevčevo potiskali z odra za zmagovalke.
Povsem praznih rok sicer ne bi mogla ostati, dve kolajni je že imela v žepu, si je pa priborila, da sta z Anne Odine Stroem, ki je dobila obe posamični preizkušnji ter z mešano ekipo pa zaostala za Slovenijo, edini dve s "trojčkom". "Vse tri medalje mi pomenijo zelo veliko. Zaradi vsega, kar se je dogajalo ta teden. Nisem si predstavljala, da bo tako težko. Zato so te izkušnje vredne še toliko več, vesela sem, da sem si jih nabrala. Ta teden je bil res nepozaben," je povedala 20-letna Gorenjka, ki je bila na svojih prvih olimpijskih igrah, toda gotovo ne na zadnjih.
Strah pred neuspehom in želja po uspehu
Veliko breme je bilo na njenih ramenih ves čas olimpijskih iger. "Najtežja sta bila strah pred neuspehom in želja po uspehu obenem." Ni je mogla povsem sprostiti srebrna kolajna že na prvi tekmi, niti zlata z mešano ekipo na drugi … Je pa po zlatu brata Domna dan pred svojo zadnjo preizkušnjo dobila več vetra v krila. "Zelo me je motiviralo. Sicer nisem bila ob skakalnici, s puncami smo tekmo gledale v sobi, da smo se lažje pripravile na svojo," je povedala Prevčeva, katere slog zagotovo ni ostajanje pokonci pozno v noč.
Vedno sem ciljala na najboljše rezultate, ampak z vsake tekme sem šla z medaljo. Noro! Tega ne doživi vsak in moram biti zadovoljna"
Morda bo po zadnji tekmi le budna malce dlje. Pa ne zaradi slavja, ampak da premisli, kaj ji je uspelo. "Medalje si še nisem ogledala, bom si jo, ko opravim vse obveznosti. To lahko naredim v miru in s ponosom. Prav tako še ne vem, kam bom postavila medalje, moram si izmisliti nekaj zanimivega." Niti o barvnem kompletu nikoli ni razmišljala, po mislih ji je rojile le zlato. "Ideja o kompletu je prišla šele po zadnji tekmi. Vedno sem ciljala na najboljše rezultate, ampak z vsake tekme sem šla z medaljo. Noro! Tega ne doživi vsak in moram biti zadovoljna."
Najlepše je bilo ob bratu
Od vseh trenutkov olimpijskih iger ni razmišljala dolgo o najlepšem, kar izstrelila ga je. "Mešana tekma je bila najlepša, ker sva skakala skupaj z Domnom. Je pa takšnih trenutkov nešteto in težko izberem le enega," je povedala Nika Prevc, ki si ne bo ogledala v živo niti zadnje moške olimpijske tekme. Že v ponedeljkovem jutru potuje proti domu na treninge za zaključek sezone ob koncu marca v Planici.
Do takrat jo čakajo še štiri prizorišča v treh državah, prva postaja svetovnega pokala bo Hinzenbach v Avstriji čez manj kot dva tedna. Tam se bo začel lov na še eno čislano lovoriko – veliki kristalni globus. Na tretjem zapored ima naša orlica že eno roko, saj ima pred zadnjimi devetimi tekmami skoraj petsto točk naskoka pred Japonko Nozomi Marujama in že več kot osemsto pred Avstrijko Liso Eder na tretjem mestu. Ta trofeja je precej manj izmuzljiva kot olimpijsko zlato …
