
Še en večer, ki je spominjal na kakšnega iz prejšnje sezone, ko so se nogometaši Celja v Evropi večkrat sprehodili iz pekla do raja. Od izpada iz kvalifikacij za ligo prvakov so bili oddaljeni dobrih deset minut, a naposled poskrbeli, da bo čez slaba dva tedna v knežjem mestu prvič v zgodovini iz zvočnikov odmevala slovita himna lige prvakov.
Celjani so se pred vrata raja postavili po zaslugi svojega povratnika, ki se je v klub vrnil po 11 letih in ima že takoj priložnost, da skupaj s soigralci spiše še eno lepo poglavje slovenskega klubskega nogometa. "Da bom nekoč s Celjem na pragu lige prvakov, si nisem predstavljal niti v sanjah. Ne vem, če se bom bolj spominjal današnjega zadetka ali posredovanja na golovi črti. Presrečni smo, da smo premagali ekipo, kot je Ararat. Čeprav jih je morda kdo podcenjeval, so danes spet pokazali, da gre za dobro moštvo, a sami smo bili enostavno boljši in si zaslužili napredovanje," je po tekmi dejal Benjamin Verbič, ki pravi, da si bo svoj prvi evropski gol za grofe zapomnil za vse večne čase. Celjski junak se je v klub vrnil šele na zadnji dan meseca julija in zaenkrat v igro še vstopa s klopi, a proti Araratu ga je Vitor Campelos na teren poslal že na začetku drugega polčasa. "S trenerjem sva bila neprestano na vezi. Ve, da sem šele 10 dni z ekipo in ne bi bilo preveč pametno, da me preobremeni. Šli smo iz treninga v trening, iz tekme v tekmo. Na treningih so bile noge težke, vendar danes ni bil čas za težke noge, ampak za zgodovino."
Gol za celo življenje
Grofje so v knežjem mestu lovili gol zaostanka s prve tekme in morali so biti precej potrpežljivi. Na začetku so imeli ogromno pobude, a si resnejše priložnosti z izjemo nekaterih poskusov Matica Ivanška niso uspeli priigrati. V drugem polčasu je zadetek na obeh straneh kar nekaj časa visel v zraku. Če so sprva pritiskali Celjani in so Armenci pri strelu Svita Sešlarja žogo rešili na golovi črti, so tudi gostje zatem imeli svoje minute. "Mogoče smo tistih 15 do 20 minut res vladali na igrišču in v to vložili veliko energije, morda celo malce preveč na silo. Ko je toliko na tehtnici, vmes malo zgubiš glavo. Zatem se umiriš, napadeš odločno in to nam je uspelo. Moram pohvaliti Yayo za današnji gol. Bil je mojstrski, čestitam mu za prvenec," se je večjega dela drugega polčasa spominjal Verbič. Po golu Yaye Dukulyja v 83. minuti, kar je bilo dovolj le za podaljške, je udaril še Verbič, ki se je domov vrnil na najlepši možen način. "Eden najpomembnejših golov v moji karieri. Lahko gre v skupino s tistim proti Kazahstanu, ki je mogoče bil še za odtenek pomembnejši. Takšnih golov se spominjaš celo življenje, saj sam vem, koliko to pomeni mojim prijateljem, družini in mestu Celje. Po golu se mi je zdelo, da bi lahko tekel še dve uri. Dokler bi lahko hodil, bi bil na igrišču. Polna doza adrenalina, ki te drži gor in danes smo vsi, ki smo stopili na igrišče, pokazali, kako si tega želimo, verjeli do konca. Navijači so bili neverjetni, prvič sem doživel takšno vzdušje v Celju. Res je bilo prijetno igrati."

Branil bi kar z roko
Armenci so kljub šoku v dveh minutah morali nemudoma odreagirati, saj so se v trenutku znašli na robu prepada. Bili so nevarni in v izdihljajih že premagali Žana Luka Lebana, a je na golovi črti stal kdo drug kot Verbič, ki je strel gostov po odbitku prestregel in žogo poslal izven nevarnega območja za gol. "Instinktivno sem se postavil v gol, tudi če bi žoga šla malo bolj levo ali desno, bi jo prestregel z roko. To je bila prevelika tekma, da bi si dovolili zadetek v zadnji minuti, zato pa sem s svojimi izkušnjami prišel v Celje, da na takih tekmah pomagam," je svojo požrtvovalnost opisal Verbič, ki je hkrati dodal, da sam ni povsem zadovoljen s prikazanim "Malce sem frustriran nad svojo predstavo, saj nisem bil najboljši. Za prvih 25 minut, moram biti tudi malo samokritičen, a najbolj pomembno je, da vase verjameš in poskušaš do konca, tudi ko ti ne gre. To nam je danes uspelo in tekmo sem končal na najboljši možen način."
Celjani se bodo v zadnjem krogu kvalifikacij pomerili proti Slovanu iz Bratislave, kjer si kruh služita Kenan Bajrić in Verbičev nekdanji soigralec pri Panathinaikosu ter dober prijatelj Andraž Šporar. "Sva že bila na videoklicu in je zelo vesel, da se bo lahko pomeril z mano v playoffu za ligo prvakov," je razkril Vojničan, ki se je proti slovenskemu reprezentantu nazadnje pomeril v priljubljeni nogometni videoigrici. "Zda je pomembno, kdo bo uspešnejši v playoffu. V Fifi je bil sicer malce boljši Špoki, naj mu bo, bom pa zato jaz boljši v playoffu. Slovan Bratislava je izjemen klub in so v tem paru mogoče favoriti, a tudi sami smo to bili proti Araratu, pa smo videli, kako težko nam je bilo, kajti v nogometu ne slavi vedno favorit. Mi bomo dali vse od sebe, zagotovo gremo iz te tekme bolj izkušeni in vse bomo naredili, da se uvrstimo v ligo prvakov. Pred sabo imamo še eno oviro. Zavedamo se, da smo že spisali zgodovino kluba, a zaenkrat moramo ostati osredotočeni, dokler smo v igri še za kaj večjega."
Verbič je eden tistih, ki so že izkusili slast igranja v najelitnejšem klubskem tekmovanju na svetu. Skupaj ima 14 nastopov, ligo prvakov pa je prvič doživel leta 2016, na kar še zmeraj ni pozabil. "Spomnim se prve uvrstitve v ligo prvakov. Bilo je v Nikoziji, kjer smo se s Copenhagnom prav tako uvrstili preko kvalifikacij. Po tekmi smo poslušali himno, kajti za veliko igralcev je bilo to prvič in prvega ne pozabiš nikoli. Prvič z matičnim klubom pa bi bilo nekaj neverjetnega in vsekakor ima to posebno težo." In kaj sledi, če pride do zgodovinske uvrstitve v ligo prvakov? Verbič priznava, da sta se na to temo že pošalila z Andrejem Kotnikom, kar pa je želel zadržati zase. "Če se bo to res zgodilo, boste videli sami," je sklenil 32-letnik.





