Ko je Zlatko Zahovič poleti 2007 uradno zasedel stolček športnega direktorja NK Maribor, so bila pričakovanja javnosti visoka. S klubom je sklenil dvoletno pogodbo, ki je začela veljati 1. avgusta. Okoliščine v Ljudskem vrtu so bile takrat precej težje kot v letih, ki so sledila, a prihod prvega zvezdnika slovenskega nogometa je takoj obrnil ploščo. Predsednik Drago Cotar in poslovni direktor Bojan Ban sta si obetala veliko, pri čemer so bile vloge jasno razdeljene - Ban je bdel nad marketingom in financami, Zahovič pa izključno nad športnim delom. "Za plačo športnega direktorja smo dobili še veliko zraven, je smetana na vrh," je prihod Zahoviča v finančno zahtevnih časih takrat slikovito komentiral Cotar.
Zahovič je ob prihodu takoj začrtal miselnost, ki je postala temelj za preporod kluba. "NK Maribor je zame največja institucija v Sloveniji. Obveza do navijačev in mesta je, da ima visoke cilje," je poudaril in izstrelil legendarno primerjavo, ki je še danes zasidrana v glavah navijačev: "Maribor je v Sloveniji kot Real v Španiji. En klub, ena čast, Maribor."
Kljub spoštljivim besedam na račun vijoličastih je opozoril: "Zahovič nima čarobne palice. Dejstvo je, da je mnogo stvari odprtih in nemogoče jih je rešiti čez noč." Govoril je o tem, da je v klubu kljub krizi poskrbljeno za nogometaše, ki da imajo na voljo vse, kar imajo v velikih evropskih klubih. Pri tem je postregel z zanimivim podatkom iz tujine, s katerim je umiril kritike domačega (finančnega) stanja: "Na Portugalskem kar 78 odstotkov nogometašev ne dobiva rednih plač. V Evropi ni vse tako urejeno, kot zgleda."
Do igralcev je bil zaščitniški, saj se je zavedal, da prav oni na zelenici predstavljajo delo vseh zaposlenih v klubu. Svoj odnos do slačilnice in vodenja je opisal z odmevno izjavo: "Bom oče, ki treplja, in šiba, ki udari." Zahteval je trdo delo, brez popuščanja.
Hkrati je postavil neprepusten ščit okoli Ljudskega vrta, ki je bil zaščitni znak kluba v naslednjem poldrugem desetletju. Čeprav si je želel dobrih odnosov z Nogometno zvezo Slovenije in sodniško organizacijo, je poslal ostro sporočilo: "Če bom videl, da kdo igra proti klubu, bom reagiral." Želel si je, da bi takrat gradnja novega stadiona vrnila reprezentanco v mesto in končala zgodbo "o sovraštvu predsednika NZS do Maribora".
Članek ob predstavitvi Zlatka Zahoviča kot športnega direktorja ter intervju z Mariborčanom v dneh, ko je prevzel funkcijo:
