Ko je v javnost pricurljala novica, da je Luka Dončić v središču pravnega spora glede preživnine za svoja otroka, so se mnogi začeli spraševati: kolikšen znesek bi lahko moral plačevati eden najbolje plačanih košarkarjev na svetu? Odgovor pa ni enostaven, saj je odvisen predvsem od tega, v kateri državi se bo primer obravnaval.
Dončić, ki trenutno igra za Los Angeles Lakers, je nedavno podpisal pogodbo, vredno približno 165 milijonov dolarjev (142 milijonov evrov). To pomeni, da letno zasluži več kot 40 milijonov dolarjev (35 milijonov evrov) oziroma več kot tri milijone dolarjev (2,6 milijona evrov) bruto na mesec.
Po poročanju španske Marce naj bi njegova nekdanja partnerica Anamaria Goltes vložila zahtevo za preživnino za njuna mladoletna otroka. Vendar pa končni znesek ne bo odvisen le od Dončićevega zaslužka, temveč tudi od tega, kateri pravni sistem bo odločal o primeru.
Če bi primer obravnavalo sodišče v Kaliforniji, kjer Dončić večino leta prebiva zaradi NBA-sezone, bi se preživnina določala po precej strogih formulah. Te upoštevajo prihodke obeh staršev, čas, ki ga vsak od njiju preživi z otroki, stroške vzgoje ter življenjski standard družine.V podobnih primerih z zelo visokimi prihodki lahko preživnina doseže med 10 in 20 odstotkov mesečnega neto dohodka. Po grobi oceni bi to lahko v Dončićevem pomenilo celo od približno 200.000 do 600.000 dolarjev na mesec oziroma od 175.000 do 520.000 evrov na mesec.
Povsem drugačen scenarij bi lahko nastal, če bi o zadevi odločalo sodišče v Sloveniji, kjer trenutno živita otroka. Evropski sistemi običajno ne temeljijo na ohranjanju življenjskega standarda bogatejšega starša, temveč predvsem na dejanskih potrebah otrok, kot so stanovanje, šolanje in zdravstvena oskrba. Zato bi se lahko preživnina v takem primeru gibala v precej širšem, a praviloma nižjem razponu - približno od 20.000 do 100.000 dolarjev (17.500 do 85.500 evrov) mesečno, odvisno od življenjskega sloga otrok in drugih stroškov, na primer mednarodnih potovanj.
V praksi se številni zvezdniki iz lige NBA odločijo za mediacijo oziroma dogovore izven sodišča. Takšni sporazumi pogosto vključujejo mesečne izplačila, financiranje izobraževanja, stanovanja ali potovanj ter ustanovitev skladov za otroke. Zaradi tega natančni zneski običajno ostanejo skriti pred javnostjo.
Za zdaj ostaja jasno le eno: pravni spor bi lahko imel velike finančne posledice, končni znesek pa bo močno odvisen od tega, kje in kako bo primer rešen.
