Predsednik slovenskega državnega zbora Zoran Stevanović je konec tedna obiskal Bosno in Hercegovino, kjer se je v Zavaitu pri Foči udeležil slovesnega blagoslova novozgrajene cerkve. Pri tem je imel tudi posebno vlogo - skupaj z nekdanjim predsednikom Republike srbske Miloradom Dodikom je bil eden od botrov molitvenega slavja.
"Vikend dopust v hribih nad reko Taro so zaznamovali tudi lepi trenutki z domačini. Ob posvetitvi novozgrajene cerkvice sem imel čast biti boter. Prisrčen dogodek, ki mi bo ostal v lepem spominu," je ob tem v zapisu na družbenih omrežjih zapisal Stevanović.
Slovesnosti v kraju, iz katerega izvirajo Stevanovićeve družinske korenine, se je udeležilo več visokih predstavnikov Republike srbske. Na slovesnosti so bili med drugim tudi predsednik Narodne skupščine Republike srbske Nenad Stevandić in namestnik predsedujoče v svetu ministrov BiH Staša Košarac. Dogodek je bil za Stevanovića še toliko bolj poseben, saj je njegov oče Rajko Stevanović po rodu iz Zavaita pri Foči.
"Predsednik državnega zbora Slovenije Zoran Stevanović, ki je po rodu iz Zavaita pri Foči, ni pozabil, kdo je in od kod prihaja," je ob skupni fotografiji s Stevanovićem na svojem profilu na instagramu zapisal Nenad Nešić, bosanskohercegovski politik iz Republike srbske in predsednik Demokratskega narodnega saveza (DNS). Kot poročajo Nezavisne novine, je bil Nešič do januarja 2025 minister za varnost Bosne in Hercegovine. Decembra 2024 so ga v okviru preiskave pridržali zaradi suma korupcije, povezane z njegovim nekdanjim delom direktorja podjetja Putevi Republike srpske. Tožilstvo ga je med drugim sumilo, da je med letoma 2016 in 2020 prejel približno pol milijona evrov podkupnine. Maja 2025 je bil iz pripora izpuščen, ob tem pa so mu bili izrečeni določeni ukrepi, med drugim prepoved potovanja in stikov z določenimi osebami. Primer "Tunel 2", v katerem je osumljen Nešić, je še vedno v fazi preiskave.
Z obiskom Stevanovića se je pohvalil tudi Dodik. Spomnimo: Dodikov predsedniški mandat na čelu Republike srbske se je predčasno končal avgusta 2025, potem ko mu je Državna volilna komisija BiH odvzela mandat na podlagi pravnomočne sodbe Sodišča Bosne in Hercegovine. S sodbo mu je bila izrečena tudi šestletna prepoved opravljanja te funkcije.
