A ob tem opozarjajo, da bi morala tudi RTVS zagotavljati nepristransko, celovito in politično uravnoteženo obveščanje, česar pa po njihovem mnenju ne počne.
Po mnenju ZNP ima javnost pravico do odgovorov predsednika vlade, ministrov, poslancev in drugih nosilcev javnih funkcij. Radiotelevizija Slovenija (RTVS) ima zaradi svojega položaja javnega medijskega servisa, ki se financira s strani vseh državljanov s plačevanjem obveznega rtv-prispevka, pri tem posebno vlogo in temu primerno težo, so opozorili. "Toda to razmerje ni enosmerno," so dodali.
Prav zato, ker ima RTVS poseben status in posebno javno poslanstvo, ima tudi posebne zakonske obveznosti, ki jih zasebni mediji nimajo v enaki obliki. Zakon o RTVS namreč določa, da mora zagotavljati verodostojne in nepristranske informativne oddaje, ki javnost celovito obveščajo o političnem dogajanju in omogočajo objektivno javno obveščenost, so zapisali v izjavi za javnost. "Če od politikov upravičeno pričakujemo, da se odzivajo javni RTVS, moramo od RTVS z enako odločnostjo zahtevati, da sama izpolnjuje svojo zakonsko dolžnost nepristranskega, celovitega in politično uravnoteženega obveščanja," so navedli. Po njihovem mnenju pa RTVS tega poslanstva na področju dela informativnega programa danes ne izpolnjuje zadostno. "Dogaja se nasprotno: RTVS se v pomembnem delu informativnega programa vse bolj spreminja v politično tribuno levega in skrajno levega nazorskega prostora," so kritični v ZNP.
Menijo, da javni medij poleg politikov kot strokovnjake in komentatorje vztrajno predstavlja pretežno levo usmerjene sogovornike, "drugače mislečih pa je komaj za vzorec". Po njihovi oceni RTVS v pomembnem delu informativnega programa ne dosega temeljnih standardov nepristranskosti, celovitosti in pluralnosti, h katerim je zavezan. "Vprašanje odzivanja politikov na vabila je legitimno, vendar ne sme služiti preusmerjanju pozornosti od odgovornosti RTVS za izpolnjevanje njenega javnega poslanstva," so še zapisali. Glede pozivov dela medijskih strokovnjakov, profesorjev in novinarskih organizacij predstavnikom koalicije, naj se redno udeležujejo oddaj RTVS, pravijo, da osnovni argument razumejo in se z njim v pomembnem delu strinjajo.
"Vendar se ob tem ne moremo znebiti občutka, da del medijske in akademske javnosti to načelo bistveno glasneje izpostavlja takrat, ko je na oblasti desnosredinska oziroma vlada Janeza Janše," so še zapisali. Posebej problematično se jim zdi, kadar se kritike RTVS že vnaprej razume kot poskus političnega pritiska na novinarje. Menijo, da kritika uredniških odločitev, izbire gostov ali nazorske neuravnoteženosti ni sama po sebi napad na novinarsko avtonomijo. Strokovnjaki s področij novinarstva, medijev in komuniciranja s treh univerz so namreč predstavnike politične oblasti pozvali, naj prenehajo s praksami izogibanja sodelovanju z RTVS ter novinarjem omogočijo postavljanje ključnih vprašanj.
Tudi v društvu in sindikatu novinarjev Slovenije so opazili, da se predstavniki vlade in člani koalicije ne odzivajo na vabila za sodelovanje v televizijskih oddajah RTVS. Opozorili so jih, da je odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje v oddajah njihova dolžnost, ne pa izbira.
