Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pričakuje odgovorno izdajanje soglasij za dodatno delo. Ustavni sodniki so ocenili, da so cilji zakona primerni, je opozorila, zato te odločitve ne jemlje kot nezaupnico.
Ustavno sodišče je na pobudo več zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev.
Prevolnik Rupel je ob tem opozorila, da je ustavno sodišče sicer ocenilo, da so cilji, ki jih zasleduje novela zakona o zdravstveni dejavnosti, primerni. "Presodilo je, da dodatna konkurenčna prepoved na ravni zakona ni potrebna zato, ker lahko isti cilj, torej regulacijo dela med javnim in zasebnim, dosežemo z že obstoječimi vzvodi," je pojasnila. Prav tako je v celoti pritrdilo temu, da delo v obliki samostojnega podjetnika, "na katerega smo vsi opozarjali", ni primerno in prepoved takega dela ni neustavna.
Kot je dejala, so torej direktorji tisti, ki morajo v skladu z zakonom presojati ta soglasja. "Tudi zadnji medijsko izpostavljeni primeri, kot je primer dvojnega dela v Novem mestu, so pokazali, kako zelo pomembno je, da direktorji odgovorno presojajo, ali so pogoji za izdajo soglasja izpolnjeni in da ta soglasja odgovorno izdajajo," je opozorila.
Napovedala je, da bodo na ministrstvu odločbo natančno preučili in ugotovili, kako jo pravilno uresničiti.
Golob: Ustavno sodišče je opravilo zahtevno tehtanje med svobodo dela in krepitvijo javnega zdravstva
V pomembnem delu je razumelo vladna stališča, pravi premier Robert Golob, vse prepovedi niso neustavne, podane so pomembne nadaljnje usmeritve.
Predsednik vlade je v odzivu, ki so ga zvečer posredovali iz njegovega kabineta, poudaril, da bodo usmeritve ustavnega sodišča, presojo katerega spoštuje in ji v celoti zaupa, v pomoč pri iskanju odmerjene rešitve, s katero se bo nadomestilo to, ki je ustavno neustrezna.
"Cilj, ki ga zasledujemo, ostaja isti, krepitev javnega zdravstva in njegova dostopnost za vse. Najpomembnejše pa je, da ključne usmeritve zdravstvene reforme ostajajo v veljavi," je poudaril premier.
Ocenil je, da je ustavno sodišče opravilo zelo zahtevno tehtanje med svobodo dela in cilji, za katere se zavzema vlada, pri čemer je v pomembnem delu odločbe izrazilo razumevanje vladnih stališč in glede določenih prepovedi tudi ni ugotovilo neustavnosti.
Zdravniška zbornica pozdravila odločitev sodišča
Zdravniško zbornico Slovenije in zdravnike veseli odločitev ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. Po besedah predsednice zbornice Bojane Beović je odpravljen del člena, ki je zdravnike postavljal v diskriminatoren in neustaven položaj.
Spomnila je, da so pred sprejemom novele opozarjali, da gre za nesorazmeren ukrep. "Seveda nas veseli, da je ustavno sodišče sedaj to soglasno potrdilo," je dejala v izjavi za medije.
Po besedah Beović se je ustavno sodišče strinjalo tudi, da imajo javni zdravstveni zavodi in njihova vodstva vsa orodja, da lahko regulirajo delo pri drugih izvajalcih. "Pri tem je treba vztrajati, to je treba uveljavljati. Če prihaja do anomalij, je treba ukrepati, ne pa da se želi tako dobesedno ustaviti zdravstveni sistem," je povedala.
Beović pa še bolj veseli, da zaradi odprave dela tega člena zdravniki ne bodo nedostopni, prav tako se bodo določeni posegi še opravljali, čakalne dobe pa se ne bodo podaljševale in podobno. "To je odločitev, ki je v prid prebivalcem Slovenije in bolnikom," meni.
Fides pozdravlja odločitev ustavnega sodišča
Odločitev ustavnega sodišča so pozdravili tudi v sindikatu Fides, kjer pravijo, da so na protiustavnost zakona o zdravstveni dejavnosti opozarjali že pred njenim sprejemom. "Prepoved dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe ni okrepila javnega zdravstva, temveč je posegla v ustavne pravice zdravstvenih delavcev in dodatno poslabšala kadrovsko sliko v sistemu," so zapisali.
Ob tem menijo, da takšna odločitev tudi predstavlja "resno opozorilo zakonodajalcu", da zdravstvene reforme ne gre sprejemati brez dialoga s stroko in brez ustavne presoje posledic. Pričakujejo, da bo DZ odločitev sodišča spoštoval in pri pripravi novih rešitev "končno prisluhnil stroki".
Mesec: Spet smo na točki nič
Odločitev ustavnega sodišča, da je trenutna ureditev v nekaterih delih neustavna, po besedah sokoordinatorja Levice Luke Mesca ne pomeni, da je ločnica med javnim in zasebnim zdravstvom neustavna. Prepričan je, da je zato treba najti bolje argumentirano ločnico med javnim in zasebnim, da bo ta prestala tudi ustavno presojo.
Ustavnega sodišča obžaluje, po njegovih besedah pa je bilo stališče Levice vedno, da javno naj bo javno in zasebno naj bo zasebno. "Med javnim in zasebnim zdravstvom je treba zarisati ločnico, ker drugače se zasebna iniciativa zažira v javni sektor in če bomo to dopustili, bomo še naprej gledali propadanje javnega zdravstva," je bil jasen.
Prepričan je, da odločitev ustavnega sodišča ne pomeni nič dobrega ne za zdravstveno reformo ne za slovensko zdravstvo. Kot je dejal, so se ravno zaradi te prepovedi začele opuščati zasebne prakse in so zdravniki začeli več delati v javnem sektorju. "S tem pa smo na žalost zopet na točki nič," je prepričan. Dodal je, da je zdaj žogica pri vladi, da najde bolje argumentirano ločnico med javnim in zasebnim.
Vlada mora po Meščevih besedah storiti vse, da neustavnost odpravi pred volitvami. Če neustavnosti do volitev ne bo mogoče odpraviti, bo to predvsem poraz za javno zdravstvo, je prepričan. Razmejitev javnega in zasebnega zdravstva je po njegovih navedbah ključna za ohranitev zdravstvene reforme in za vzpostavitev trdnega temelja za gradnjo javnega zdravstva.
Odločitve ustavnega sodišča Mesec medtem ne vidi kot nezaupnice za ministrstvo za zdravje ali vlado. "Ustavnega sodišča ne vidim kot politični organ, oni so varuh ustave. Argumentacijo si bom natančno prebral, ampak ustavno sodišče spoštujem in njihove sodbe niso politične, njihove sodbe opozarjajo na protiustavnost," je dejal.
V SD pozivajo k razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva
Razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ostaja bistvenega pomena, so po odločitvi ustavnega sodišča navedli v stranki SD. Razprava o tem je po njihovih besedah občutljiva ter zahteva premišljen, uravnotežen pristop in dialog z vsemi partnerji v zdravstvenem sistemu.
Kot so poudarili v stranki, odločitev ustavnega sodišča spoštujejo. "Hkrati menimo, da je še vedno ključnega pomena razmejiti javno in zasebno zdravstvo. Javna zdravstvena služba mora ostati temelj dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev za vse prebivalce, medtem ko lahko zasebno zdravstvo nudi dodatne storitve ob spoštovanju pravnega okvira," so zapisali.
Ker je razprava o tem občutljiva, so po njihovih besedah nujni odprto sodelovanje ter premišljene rešitve, ki bodo prispevale k stabilnemu, preglednemu in zaupanja vrednemu zdravstvenemu sistemu.
Godec: Čaka nas veliko dela
V SDS se za zdaj na odločitev ustavnega sodišča niso odzvali. Vodja poslanske skupine Jelka Godec je na omrežju X zapisala le, da jih po marcu 2026 čaka veliko dela, s čimer je spomnila na prihajajoče državnozborske volitve, ki bodo 22. marca.
Vrtovec: Vlado je vodil ideološki boj proti zdravnikom
Ustavno sodišče je po navedbah predsednika NSi Jerneja Vrtovca pritrdilo, da je vlado Roberta Goloba pri urejanju zdravstvenega sistema vodil ideološki boj proti zdravnikom, ne pa skrb za bolnike. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da je prepoved dodatnega dela zdravstvenemu delavcu zunaj javne mreže neustavno.
Po navedbah Vrtovca je z odločitvijo ustavnega sodišča padel temelj zdravstvene reforme, in sicer ločevanje javnega in zasebnega zdravstva.
"V NSi smo imeli torej prav, ko smo opozarjali, da je fokus povsem zgrešen. Ukvarjati bi se morali z odpravljanjem čakalnih dob, z izboljševanjem organizacije in poslovanja zavodov, privabljanjem kadra. Namesto tega se je Golobova vlada spustila v vojno z zdravniki in iz njih napravila razredne sovražnike," je zapisal na družbenem omrežju X.
Dodal je, da so posledice že tu, saj javno zdravstvo zapuščajo vrhunski specialisti, čakalne dobe se daljšajo, zakon pa je torej tudi pravno oporečen, celo neustaven.
Po navedbah Vrtovca je za NSi prioriteta jasna, in sicer da dobi bolnik zdravstveno storitev, ko jo potrebuje. Da bi to dosegli, je treba po njegovih navedbah ponuditi vse razpoložljive zmogljivosti v zdravstvu, storitve pa naj plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) "iz visokih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki jih v blagajno ZZZS plačujemo državljani".
"Pričakujemo, da pristojni prevzamejo odgovornost in delo prepustijo kompetentnejšim od sebe, preden javno zdravstvo dokončno razpade," je zapisal Vrtovec.
Demokrati: Končalo se je slabo
V stranki Demokrati so v odzivu zapisali, da je Golob v zdravstveno reformo "investiral ves svoj medijski, javnomnenjski in politični kapital". "Končalo se je slabo. Najprej za zdravstvo, ki je v mandatu te vlade postalo osrednji predpražnik politične demagogije za preusmerjanje javne pozornosti od neučinkovitega in slabega delovanja Golobove vlade. In končalo se je slabo tudi za Roberta Goloba. Osrednji reformni projekt vlade je mrtev. Neustaven. Uporablja se znova stara ureditev, ki je veljala pred spremembo," so dodali.
Tudi Demokrati menijo, da je "šlo v resnici" za ideološki boj, in ne za resno reformo. Vlado pozivajo, naj zagotovi jasna navodila izvajalcem in zavodom, da se uporablja prejšnja pravna ureditev. "Naj vsaj tokrat, prvič v svojem mandatu, deluje v dobro uporabnikov zdravstvenih storitev in ne v dobro svoje politične agende," so dodali.
Ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel pozivajo, naj ne hiti s pripravo novih interventnih zakonov in naj reformo zdravstva prepusti svojemu nasledniku. Goloba pa, naj sprejme in prizna poraz svojega osrednjega reformnega projekta, upošteva odločitev ustavnega sodišča in se do volitev ne loteva več ukrepov, ki naslednji vladi ustvarjajo dodatno proračunsko luknjo.
