
Nova zima, stara pesem: položnice za ogrevanje so previsoke. Elektrika je predraga. To gre gor, tisto gre gor ... Le redko pa se zgražamo nad - digitalnimi trojčki. Včasih dvojčki, četverčki, kakorkoli. Paket televizije in interneta, včasih še stacionarnega ali mobilnega telefona, dandanes stane že tudi 60 evrov. Dodamo lahko še 14 evrov RTV-prispevka, pa smo že pri 74 evrih za digitalno pismenost. Ker interneta si praktično ne moremo naročiti ločeno (oziroma se splača še manj), visoki popusti pa pogosto veljajo le za nove naročnike. Ali nam torej ostane menjava operaterjev na vsaki dve leti? Lahko kaj glede tega postori vlada, ki je že znala stopiti na prste in regulirati cene; denimo lani zelo odmevno ponudnikom naftnih derivatov izven avtocest.
Ministrstvo za digitalno izobrazbo (MDP) poudarja, da so cene pač takšne, kot jih določa trg: "Trg elektronskih komunikacij v Sloveniji je zasnovan kot konkurenčen in svoboden trg. To pomeni, da cene storitev oblikujejo posamezni operaterji glede na svoje poslovne modele, ponudbo in povpraševanje. MDP ne posega neposredno v oblikovanje cen, saj je temeljni cilj zagotoviti pogoje za konkurenčnost, inovativnost in kakovost storitev."
Ministrstvo napotuje na portal, ta ne dela
A ni nujno, da vsak trg deluje. Ponudba štirih večjih operaterjev - Telekoma, Telemacha, T-2 in A1 - pomeni, da so pogoji idealni za morebitne kartelne dogovore o cenah. Na ministrstvu razlagajo, da za preglednost in nadzor nad delovanjem trga skrbi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS): "Agencija med drugim zagotavlja primerljivost ponudb operaterjev, spremlja skladnost z zakonodajo ter varuje pravice uporabnikov." Ti lahko po besedah ministrstva na portalu Primerjajoperaterje.si - ki pa ob našem preverjanju ni deloval (?!), so pa zato uporabni tovrstni drugi - sami preverijo in primerjajo aktualne ponudbe ter tako izberejo storitev, ki najbolj ustreza njihovim potrebam.
Okej, primerjamo lahko torej med dragim, bolj dragim in najbolj dragim. Ampak - ali res ne gre za izkoriščanje? So te, vse bolj rastoče cene realne? Se jih res ne bi dalo kontrolirati? V Zakonu o kontroli cen so namreč predvideni tudi takšni ukrepi. Na to temo se je odzvalo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ki pa razlaga, da so tovrstni ukrepi nadzora cen izredne narave in naj bi trajali največ eno leto, v utemeljenih primerih pa se lahko ukrep obnovi, vendar morajo hkrati državni organi storiti vse, da se ukrep odpravi.
Vsaka visoka cena ni za regulacijo
Kdaj pa sploh lahko vlada z uredbo določi ustrezne ukrepe kontrole cen? V osmih primerih. Ko ...
1. je to nujno zaradi doseganja ciljev in ukrepov gospodarske politike, ki so določeni z akti državnega zbora,
2. gre za dejavnosti, v katerih ima posamezno podjetje ali enota, ki samostojno opravlja dejavnost ali nekaj podjetij monopolni ali obvladujoč položaj, pa so te dejavnosti nujne za zadovoljevanje potreb ljudi in organizacij,
3. nastanejo ali se utemeljeno pričakujejo hude motnje na trgu pri gibanju cen, pa pri tem ne gre za redna sezonska nihanja,
4. bi prišlo na trgu do cen, ki bi ogrozile redno preskrbo potrošnikov in bi bile te cene posledica elementarnih in drugih množičnih nesreč,
5. gre za prodajo blaga iz državnih blagovnih rezerv,
6. gre za državni odkup na podlagi zakona,
7. gre za uskladitev cen z obveznostmi, ki jih je Republika Slovenija sprejela z mednarodnimi pogodbamio
8. gre za dovoljene oblike državne pomoči ali so za uvoz predpisane posebne dajatve.
"Glede na omenjeno izhaja, da država lahko izvede določene ukrepe cene le v posebnih okoliščinah, zato predlagana regulacija cen paketov televizije in interneta ter telefona ni primerna za nadaljnjo obravnavo," zaključujejo na gospodarskem ministrstvu. Potrošnik, sezi v žep in plačaj, torej. Ali pa vsaki dve leti menjaj operaterja. Tretje opcije ni.





