Na območju Dravskih elektrarn Maribor (DEM) so položili temeljni kamen za 150 milijonov vreden podatkovni center Arnesa, kjer bo predvidoma do konca prihodnjega leta vzpostavljena infrastruktura za odprto znanost, superračunalništvo in umetno inteligenco. Predsednik vlade Robert Golob, ki je položil temeljni kamen skupaj z Igorjem Papičem, ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ter Markom Bonačem, direktorjem Akademske in raziskovalne mreže Slovenije, je dejal, da ga veseli, da ta energetsko intenzivni projekt umeščamo na lokaciji, kjer je s Hidroelektrarno Mariborski otok na voljo obnovljiv vir energije. "Gre namreč za projekt, ki na eni strani omogoča napajanje s čisto hidroenergijo, na drugi pa bo omogočil uporabo odvečne toplote za ogrevanje Mariborčanov. Še pred drugo svetovno vojno je Maribor nastal s pomočjo naravnih virov reke Drave, da so ti poganjali mestno industrijo. Današnji dan naj bo zato simboličen začetek obdobja, ko bo Drava zopet poganjala razvoj Maribora - tokrat na področju znanja, umetne inteligence in predvsem boljše prihodnosti za vso državo," je še dejal predsednik vlade.

Z odprto znanostjo do večje konkurenčnosti

Minister Igor Papič je dodal, da bo podatkovni center s superračunalnikom dal na voljo pomembno infrastrukturo za dvig konkurenčnosti slovenskih znanstvenikov. "Ne smemo pa pozabiti tudi velikega pomena za gospodarstvo, predvsem za visokotehnološka podjetja. Izpostaviti velja tudi povezavo med podatkovnim centrom in superračunalnikom s trajnostnimi vidiki, zlasti ko gre za načrtovano sončno elektrarno in uporabo odpadne toplote," je še dodal Papič. Marko Bonač je opozoril na zbiranje in shrambo velikih količin raziskovalnih podatkov, ki jo zahteva odprta znanost ne glede na to, ali je financirana nacionalno ali iz evropskih virov. "S tem dosežemo tudi, da bodo vsi podatki na voljo znanstvenikom in znanstvenicam, hkrati pa bodo v njem lahko raziskovalne institucije gostovale tudi s svojo opremo," je še dejal Bonač. Dodal je, da bodo podatki in zmogljivosti superračunalnika na voljo tudi industriji in javni upravi. 

Ksenija Klampfer, ministrica za digitalno preobrazbo, je na okrogli mizi o pomenu podatkovnega centra dejala, da gre za hrbtenico digitalne preobrazbe, ki bo omogočila nadaljnjo digitalizacijo javnih storitev. "S podatki, nad katerimi imamo sami nadzor, bomo izboljšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, imeli boljši zdravstveni sistem in cestnoprometno varnost. To bo tudi velika priložnost za mala podjetja, ki bodo lahko veliko hitreje svoje ideje plasirala na trge," je še povedala ministrica Klampfer in dodala, da se s tako zasnovanim podatkovnim centrom Slovenija uvršča ob bok tehnološko najbolj razvitih držav.

Cenejše ogrevanje sanitarne vode

Damjan Seme, generalni direktor DEM, je poudaril prednosti izbrane lokacije v okviru varne industrijske cone, ki že ima vzpostavljen in dobro delujoč center vodenja ter eno najmočnejših optičnih hrbtenic v državi, ki je potrebna za prenos podatkov: "Pomembno je tudi to, da se bo podatkovni center preko transformatorjev neposredno napajal z električno energijo, proizvedeno v Hidroelektrarni Mariborski otok. Določene študije za izrabo odpadne toplotne energije so v delu, za lažjo primerjavo pa naj povem, da bi z okoli 35 gigavatnih ur toplotne energije lahko zagotovili ogrevanje sanitarne vode za prebivalce Maribora," ocenjuje Seme. Dodal je, da vidi sinergije tudi pri optimizaciji napovedovanja različnih dogodkov v proizvodnji električne energije in poslovanju DEM. Tako bi lahko na primer znižali stroške proizvodnje električne energije, podatkovnemu centru pa bo na voljo tudi njihov arhiv podatkov o spremljanju in stanju voda.

Saša Arsenovič župan mestne občine Maribor, je pozdravil naložbo države, podprto s sredstvi Evropske unije, v podatkovni center, s čimer je, kot je dejal, pripomogla tudi k razvoju Maribora in Podravja ter k skladnejšemu regionalnemu razvoju. "Nekdanjo industrijo v Mariboru nadomeščamo z željo po razvoju in raziskavah, zato nam bo podatkovni center omogočal navezavo razvojnih potreb gospodarstva in dajal nov zagon," je dejal Arsenovič. O načrtih za ogrevanje za Mariborčane pa je dejal, da je projektna naloga narejena. Ta kaže, da bo treba temperaturo za daljinsko ogrevanje zvišati, saj naj bi znašala okoli 37 stopinj. To bi lahko uredili s toplotno črpalko, kot je to v primeru Pristana. Še prej jo bo treba speljati od Obrežne ulice do Koroškega mostu. Ko bo ta projekt zaključen, pa naj bi bilo ogrevanje sanitarne vode bistveno cenejše, kot je danes, je še povedal Arsenovič.