Vpliv krize koronavirusa na slovensko gospodarstvo bo v veliki meri odvisen od nemškega gospodarstva, saj je Nemčija največja gospodarska partnerica Slovenije. "Raziskava, ki jo je združenje DIHK opravilo med 10.000 podjetji v Nemčiji, je pokazala, da so se pri skoraj polovici podjetij posli v času poostrenih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa vsaj delno ali v celoti ustavili. Konec aprila, ko so se začeli ukrepi rahljati, je vsako četrto podjetje ponovno začelo poslovati. V 80 odstotkih podjetij, ki so trenutno še zaprta, pravijo, da bodo začeli poslovati najkasneje v dveh tednih," pravi Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice.
"Do okrevanja našega gospodarstva je še dolga pot," pravi predsednik DIHK Eric Schweitzer. Raziskava DIHK je po njegovih besedah pokazala, da vsako četrto podjetje spreminja svoj poslovni koncept in odkriva nove prodajne možnosti z vpeljevanjem novih izdelkov v svojo ponudbo ter usmerjanjem k novim ciljnim skupinam. Vsako tretje podjetje dodatno vlaga v digitalizacijo.
Nemški izvoz je marca v primerjavi s februarjem upadel za 11,8 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za 7,9 odstotka. To je največji padec od začetka avgusta 1990. Volker Treier, izvršni direktor za zunanjo trgovino in član uprave Združenja nemških gospodarskih zbornic (DIHK), opozarja, da je zgodovinski padec nemškega izvoza na začetku krize koronavirusa "le začetek še večjega zmanjšanja nemške izvozne bilance", so sporočili iz Slovensko-nemške gospodarske zbornice s sedežem v Ljubljani.
Največji padec po letu 1991
Po izračunih državnega statističnega urada Destatis je industrijska proizvodnja v Nemčiji marca v primerjavi s februarjem padla za 9,2 odstotka, kar je največji padec po letu 1991. Proizvodnja nemških avtomobilskih podjetij, ki so največji nemški izvozniki in so pred pandemijo zaposlovala več kot 800 tisoč ljudi, je po podatkih Reutersa padla za 31,1 odstotka.
Pomoč nemškim obratom na Kitajskem
Nemška podjetja ob dodatnem rahljanju omejitev kitajskih oblasti, povezanih z vstopom tujcev v času pandemije novega koronavirusa, v maju načrtujejo čarterski polet na Kitajsko. Cilj je pomagati nemškim obratom v drugem največjem gospodarstvu na svetu, ki nujno potrebujejo delovno silo. Sledila bi lahko tudi čarterska leta iz Švice in Avstrije. Pogovori že potekajo, je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP povedal izvršni direktor nemške gospodarske zbornice na severu Kitajske Jens Hildebrandt. Nemško veleposlaništvo v Pekingu se dogovarja s kitajskimi oblastmi, da bi se to zgodilo 25. maja, Hildebrandt pa upa, da bo to izhodišče za množično vračanje nemških državljanov na delo na Kitajsko. Sledili bi lahko torej novi čarterski poleti. Lete naj bi izpeljali Lufthansa ter njeni podružnici Swiss in Austrian Airlines. (sta)
Bistveno je čim hitreje oživiti celotno gospodarstvo
Martin Moryson, glavni ekonomist za Evropo v skladu DWS, za april napoveduje padec nemške industrijske proizvodnje za 30 odstotkov. Šele v tem mesecu se bo v celoti pokazal učinek ukrepov za omejitev širjenja pandemije. Največji padec je spet pričakovati v avtomobilski industriji. To že napovedujejo podatki nemškega združenja avtomobilske industrije, po katerih je bila proizvodnja osebnih avtomobilov aprila letos za 97 odstotkov nižja kot aprila lani. Ekonomist Jens-Oliver Niklasch je kljub temu optimist, saj se je proizvodnja v avtomobilskih podjetjih spet začela povečevati, kar bo pomagalo tudi drugim panogam. Po njegovih besedah je zdaj bistveno čim hitreje in obširneje oživiti celotno gospodarstvo.
Iz vladnega urada za makroekonomske analize (Umar) so za Slovenijo sporočili, da je širitev epidemije v sosednjih državah in pomembnejših partnericah vplivala na upad povpraševanja in motnje v nabavno-prodajnih verigah. Padec tujega povpraševanja in motene dobavne verige so prispevale k padcu v izvozno usmerjenem delu gospodarstva. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je marca močno zmanjšala, medletno je bila nižja za 7,6 odstotka. Prav tako se je znižala blagovna menjava z EU, najizraziteje je upadel izvoz blaga v Italijo.
Darja Kocbek





