Ko se temperature povzpnejo visoko, se opozorila javnosti praviloma osredotočijo na nevarnost toplotnega udara, dehidracijo, povečano požarno ogroženost in druge neposredne posledice vročine. Manj znano pa je, da lahko ekstremna vročina poveča tudi tveganje za nasilje nad ženskami, zlasti nasilje v intimnopartnerskih odnosih.
Na to ob novem vročinskem valu opozarja neprofitna organizacija Fine Acts, ki je skupaj s kreativno agencijo Futura DDB v Sloveniji začela pobudo Spregledana vročinska opozorila. Njen cilj je povezavo med visokimi temperaturami in večjim tveganjem za nasilje vključiti v javno razpravo ter opozorila približati ljudem prav takrat, ko spremljajo vremenske napovedi.
Pobudniki želijo, da bi se opozorila o povečanem tveganju za nasilje pojavljala ob televizijskih in radijskih vremenskih napovedih, v spletnih in tiskanih medijih ob poročanju o vročinskih valovih ter med rezultati spletnega iskanja vremenskih napovedi.
Ob vročinskem valu ljudem pogosto svetujejo, naj ostanejo doma in se izogibajo telesnim naporom. Toda za nekatere ženske prav dom ni varen prostor, opozarjajo pri Fine Acts. Daljše zadrževanje povzročitelja in žrtve v skupnih prostorih lahko že obstoječe napetosti in nasilne vzorce še okrepi.
Vročina nasilja ne povzroča in ga ne opravičuje
Ekstremna vročina lahko poveča fiziološki stres, razdražljivost in agresivnost, poslabša kakovost spanja ter vpliva na sposobnost uravnavanja čustev in impulzov. Vročinski valovi in širše posledice podnebnih sprememb lahko prinesejo tudi finančne težave, izgubo dohodka, stanovanjsko negotovost ter druge obremenitve, ki dodatno zaostrijo razmere v odnosih, v katerih je nasilje že prisotno.
Pobudniki pri tem poudarjajo, da vročina nasilja ne povzroča in nikakor ne zmanjšuje odgovornosti povzročitelja. Odgovornost za nasilno ravnanje je vedno njegova. Visoke temperature pa lahko delujejo kot dejavnik, ki okrepi že obstoječe nasilne vzorce ter poveča njihovo pogostost ali intenzivnost.
Po navedbah pobudnikov, ki se sklicujejo na podatke UN Women, je zvišanje temperature za eno stopinjo Celzija povezano s približno 4,7-odstotnim povečanjem nasilja v intimnopartnerskih odnosih. Primerljivo ugotovitev je prinesla raziskava, leta 2023 objavljena v strokovni reviji JAMA Psychiatry: na podatkih skoraj 195.000 žensk iz Indije, Nepala in Pakistana je bilo zvišanje povprečne letne temperature za eno stopinjo povezano s 4,49-odstotnim povečanjem razširjenosti partnerskega nasilja. Ker je bila raziskava izvedena v treh južnoazijskih državah, njenih rezultatov ni mogoče neposredno preslikati na vse države, potrjujejo pa povezavo med visokimi temperaturami in povečanim tveganjem.
Nasilje nad ženskami je sicer zelo razširjeno ne glede na vremenske razmere. Približno tretjina žensk v Evropski uniji je v odraslosti doživela fizično nasilje, grožnje ali spolno nasilje, kažejo rezultati evropske raziskave o nasilju na podlagi spola. Podnebne spremembe in vse pogostejši vročinski valovi lahko obstoječo ogroženost še povečajo.
Pobuda poteka v šestih državah
Pobudo je zasnovala organizacija Fine Acts, ki je k sodelovanju povabila kreativne agencije iz šestih evropskih držav. V Sloveniji pri njej sodeluje agencija Futura DDB. Pobudniki želijo z opozarjanjem izboljšati prepoznavanje nasilja, spodbuditi pravočasno ukrepanje ter prispevati k učinkovitejši zaščiti žensk.
Samo ozaveščanje nasilja ne more odpraviti, lahko pa pomaga, da ga žrtve in njihova okolica prej prepoznajo ter poiščejo pomoč. Pomembno je tudi, da ljudje ob sumu nasilja ne pogledajo stran.
Ženske in otroci, ki doživljajo nasilje, se lahko 24 ur na dan obrnejo na brezplačni in zaupni SOS telefon na številki 080 11 55. V neposredni nevarnosti je treba poklicati policijo na 113, nujno pomoč pa na 112. Na SOS telefonu so pomoč, informacije in podporo deležne tudi osebe, ki nasilje opažajo v svoji okolici. (Društvo SOS telefon)
