Vročinski valovi v Evropi niso več samo zdravstvena in okoljska nevarnost. Zaradi vse večje pogostosti in intenzivnosti postajajo tudi pomembno gospodarsko tveganje. Zmanjšujejo produktivnost, povzročajo izostanke z dela, motijo proizvodnjo in turizem ter povečujejo stroške podjetij, zavarovalnic in države. Čeprav posledice posameznega vročinskega vala v podatkih o gospodarski rasti niso vedno takoj vidne, raziskave kažejo, da se škoda kopiči.
Najbolj neposredno vročina vpliva na zaposlene. Posebej izpostavljeni so delavci v gradbeništvu, kmetijstvu, prometu in turizmu ter zaposleni v tovarnah, skladiščih in drugih prostorih brez ustreznega hlajenja. Po ocenah, ki jih povzema Forbes Slovenija, se z vsako stopinjo nad 30 stopinj Celzija njihova produktivnost zmanjša za približno tri odstotke.
Ko zaradi vročine delo obstane
Raziskava OECD, ki je zajela podjetja v 23 razvitih državah med letoma 2000 in 2021, je pokazala, da deset dodatnih dni s temperaturo nad 35 stopinjami letno produktivnost dela zmanjša za okoli 0,3 odstotka. Na ravni posameznega podjetja se takšen izpad morda ne zdi velik, v celotnem gospodarstvu pa se hitro spremeni v milijarde.
Vročinski val se konča, ko temperature padejo, njegov gospodarski učinek pa lahko traja še mesece ali leta
To je pokazal vročinski val v Združenem kraljestvu v tednu od 22. junija 2026. Po analizi raziskovalnega centra za podnebne spremembe Grantham Research Institute pri London School of Economics so zaposleni v enem tednu izgubili približno 24 milijonov delovnih ur, gospodarski izpad pa je dosegel 1,15 milijarde funtov oziroma približno 1,35 milijarde evrov. Analiza, objavljena 23. julija, je temeljila na nacionalno reprezentativni anketi med skoraj 2000 zaposlenimi. Okoli 16 milijonov ur je odpadlo na skrajšanje delovnega časa, dodatnih osem milijonov pa na zaposlene, ki zaradi vročine v tistem tednu sploh niso delali. Ocena je verjetno konservativna, saj ne vključuje slabše učinkovitosti med opravljenim delom. Da so zaradi vročine delali manj intenzivno, je poročala tretjina vprašanih.
Visok račun so pripisali tudi vročini v Nemčiji. Ta naj bi med enim od letošnjih vročinskih valov zaradi padca produktivnosti izgubila 6,3 milijarde evrov, od tega 1,9 milijarde v proizvodnji. Po oceni, ki jo je objavil Handelsblatt, vsak dan s temperaturo nad 35 stopinjami nemško gospodarstvo stane približno milijardo evrov.
Kratkoročni izpadi pa so le del problema. Kot ugotavlja Le Monde, podjetja del izgubljene proizvodnje včasih nadomestijo pozneje, nekaterim dejavnostim pa vroče vreme začasno celo koristi. Zato posledic posameznega vročinskega vala ni vedno mogoče jasno razbrati iz četrtletnih podatkov o bruto domačem proizvodu. Srednje- in dolgoročni učinki so precej bolj negativni.
Raziskava Evropske centralne banke, ki je zajela obdobje med letoma 1995 in 2022, je pokazala, da vremenski ekstremi gospodarsko dejavnost v prizadetih regijah zmanjšajo za približno odstotek. Po dveh letih je lahko rast zaradi vročinskega vala manjša za okoli 1,5 odstotka. Poleg proizvodnih motenj k temu prispeva odlaganje naložb, saj podjetja zaradi škode, višjih stroškov in negotovosti naložbe zmanjšajo ali prestavijo.
Allianz Trade zato ekstremno vročino označuje za strukturno gospodarsko tveganje. Po njegovem scenariju bi lahko Francija, Italija, Nemčija in Španija do leta 2030 zaradi vročine skupaj izgubile okoli 559 milijard evrov oziroma od pet do sedem odstotkov BDP. Največjo izgubo napovedujejo Franciji, 240 milijard dolarjev, sledijo Italija s 147 milijardami, Nemčija s 131 milijardami in Španija s 120 milijardami dolarjev. Ker gre za modelske scenarije, teh zneskov ni mogoče razumeti kot natančno napoved. Ponazarjajo pa velikost tveganja, če se bodo vročinski valovi stopnjevali, prilagajanje gospodarstva pa bo prepočasno.
Breme za državo in zavarovalnice
Posledice občutijo tudi javne finance. Manjša proizvodnja in šibkejša rast pomenita manj davčnih prihodkov, hkrati pa se povečujejo izdatki za zdravstvo, intervencije, socialne transferje, obnovo infrastrukture in pomoč prizadetim. Po oceni Allianza bi se lahko javnofinančni primanjkljaj največjih evropskih gospodarstev zaradi manjših prihodkov in višjih izdatkov v povprečju poslabšal za okoli pol odstotka BDP na leto.
Pritisk narašča tudi na zavarovalnice. Klasična zavarovanja praviloma krijejo fizično škodo, precej manj pa izpad produktivnosti, izgubljene prihodke ali prekinitev poslovanja. Med letoma 1980 in 2022 je bilo v Evropi zavarovanih le okoli deset odstotkov izgub zaradi vročinskih valov, suš, požarov in drugih podnebnih pojavov.
Posebej izpostavljena je Slovenija, čeprav podatki poleg vročine vključujejo tudi poplave, neurja, suše in druge vremenske ekstreme. Kot navaja Delo, so 30-letne povprečne narodnogospodarske izgube leta 2024 znašale 240 evrov na prebivalca, največ med primerjanimi evropskimi državami. Rezultat so močno zvišale poplave leta 2023, vendar je bila Slovenija pri vrhu lestvice že pred njimi, z 88 evri povprečne škode na prebivalca.
Čedalje višji stroški kažejo, da prilagajanje na vročino ni več samo okoljsko vprašanje. Podjetja bodo morala prilagajati delovni čas in proizvodne prostore ter bolje zaščititi zaposlene in dobavne verige. Države pa bodo morale več vlagati v zdravstvo, stavbe in infrastrukturo ter oblikovati jasnejša pravila za delo ob ekstremnih temperaturah.
Vročinski val se konča, ko temperature padejo, njegov gospodarski učinek pa lahko traja še mesece ali leta. Ekonomisti zato ekstremno vročino vse pogosteje obravnavajo kot strukturno tveganje za gospodarsko rast, javne finance in konkurenčnost Evrope.
