Morda vam kak avtomat še vzame kovanček za 5 centov, tistih za enega ali dva ne več. Ti bakreni kovanci so v zadnjih letih postali že tako brez prave vrednosti, celo nepotrebni, da jih mnogi puščajo na blagajni, ker jim samo polnijo, debelijo in obtežijo denarnico. Kdor jih pa že ima, z njimi brez kakršnihkoli ambicij hrani "šparovčke", sestavlja stolpce ali jih - poznamo tudi takšne primere - enostavno meče v smeti. A ne le, da jih državljani (skoraj več) ne uporabljajo v obtoku, njihova proizvodnja in distribucija stanejo več, kot je njihova nominalna vrednost. Tudi zato se je med predlogi vladi znašel tak, ki sugerira ukinitev kovancev za 1, 2 in 5 centov iz obtoka ter zaokroževanje cen pri gotovinskih plačilih na najbližjih 10 centov. "Ta ukrep bi poenostavil plačevanje, zmanjšal stroške in razbremenil državljane ter trgovce nepotrebnega drobiža," predvideva predlagatelj.
Glede na to, da je državni zbor 1. decembra 2025 sprejel odlok o razglasitvi ustavnega zakona, na podlagi katerega je bila tudi dopolnjena ustava ter vanjo zapisana pravica do uporabe gotovine, bodo spremembe, ki se tičejo gotovine oziroma kovancev, še dolgo aktualne. Seveda pa Slovenija ne more sama določati, kaj in kako z evrskimi kovanci.
Nekatere države zaokrožujejo na 5 centov
Pri tem je odvisna od evropskih uredb. Pri tem evropska uredba iz 2014 o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev določa, da serija evrokovancev zajema osem apoenov v razponu od enega centa do dveh evrov, ki se uporabljajo v državah članicah EU, ki so prevzele evro, zato njihova ukinitev v posamezni državi članici ni mogoča.
"Ne glede na to so se nekatere države članice samostojno odločile za zaokroževanje gotovinskih plačil na 5 centov, vendar s tem kovanci za 1 in 2 centa ostajajo zakonito plačilno sredstvo in se ne ukinjajo. Ministrstvo za finance pa ni seznanjeno, da bi se katera od držav članic EU odločila za zaokroževanje gotovinskih plačil na 10 centov," poudarjajo na ministrstvu za finance.
Bi lahko sledilo zvišanje cen?
To pa še ne pomeni, da je ideja nesmiselna. Še več: o vprašanjih, povezanih z nadaljnjo izdajo evrokovancev za 1 in 2 centa, potekajo razprave tudi v okviru EU. Že leta 2012 sta evropski parlament in Svet EU od pristojnih institucij zahtevala, da preučijo uporabo različnih apoenov evrokovancev in evrobankovcev na podlagi meril stroškov in podpore javnosti. Glavni elementi te razprave so bili visoki stroški proizvodnje in obdelave evrokovancev za 1 in 2 centa glede na njuno nominalno vrednost, znatno zmanjšanje količine (velika izguba) teh kovancev v obtoku in manjša kupna moč teh dveh majhnih apoenov. Razprava pa se je osredotočala tudi na vprašanje inflacije oziroma zaznane inflacije, in sicer zaradi zaskrbljenosti v širši javnosti, da bi morebitni ukinitvi izdaje kovancev ter njunemu umiku iz obtoka lahko sledilo zvišanje maloprodajnih cen. A takratna razprava se ni prevesila v korist umiku omenjenih dveh apoenov kovancev.
A svet se spreminja in potem ko ga je zadel covid, je vprašanje spet postalo aktualno. Zakaj? "Razprava po pandemiji COVID-19 se je ponovno okrepila, saj je tudi kot posledica pandemije zaznati spremembe pri načinih plačevanja v smeri negotovinskega plačevanja," dodajajo na ministrstvu: "Ministrstvo za finance se zavzema, da se na nivoju EU sprejemajo enotna pravila glede morebitne ukinitve izdajanja kovancev za 1 in 2 centa ali uvedbi zaokroževanja gotovinskih plačil na 5 centov, obenem pa tudi pozorno spremlja razmere v Sloveniji."
