Vlada preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah ne podpira

VA, STA
27.07.2026 12:09

Po mnenju nove vlade je izrecna določitev relativnega neobveznega preferenčnega glasu v ustavi vprašljiva, ker da bi bistveno zožila manevrski prostor zakonodajalca za izbiro načina glasovanja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Janez Janša na večer parlamentarnih volitev 2026. Relativna zmagovalka je bila Golobova Svoboda, vlado je nazadnje sestavil Janša.
Sašo Bizjak

Začetek postopka za spremembo 80. člena ustave, ki opredeljuje sestavo in volitve v DZ, kot je znano, predlaga skupina opozicijskih poslank in poslancev Svobode, SD ter Levice. Poslance bi volili v 18 volilnih enotah, v vsaki po pet, in uvedli bi relativni preferenčni glas. Predlog so po parlamentarnih volitvah ponovili, potem ko je v času vlade Roberta Goloba jasna volja s posvetovalnega referenduma, ko je bil preferenčni glas izglasovan, ostala neudejanjena.   

Vlada predloga za začetek postopka za spremembo 80. člena ustave ne podpira, so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo. Po mnenju vlade je izrecna določitev relativnega neobveznega preferenčnega glasu v ustavi vprašljiva, saj da veljavna ustava zakonodajalcu v okviru proporcionalnega volilnega sistema omogoča prosto izbiro načina glasovanja o kandidatih, vključno z različnimi oblikami preferenčnega glasu. "S predlagano ureditvijo bi se manevrski prostor zakonodajalca o izbiri načina glasovanja bistveno zožil," navajajo.

(ANALIZA) Kaj pomeni izključitev Branka Grimsa? Le naglas pove, kar mislijo v SDS

Vlada v mnenju tudi poudarja, da se v zvezi s predlagano prehodno ureditvijo zastavlja vprašanje, ali res celovito ureja vsa vprašanja, potrebna za nemoteno in pravočasno izvedbo volitev po novem volilnem sistemu. Meni, da bi bilo pred izvedbo volitev po predlagani ureditvi v prvi vrsti treba na novo določiti meje volilnih enot in volilnih okrajev, to pa predstavlja zahtevno strokovno, organizacijsko in politično občutljivo nalogo, ki zahteva ustrezen čas za pripravo in uskladitev.

(POGLED) Kolumna Vesne V. Godina: Ja, dečki, nismo vas volili za to, da v parlamentu ne opravljate svojega dela!

Za spremembo ustave je potrebna dvotretjinska večina DZ oziroma 60 glasov poslancev, predlog sprememb pa mora na poti do končne potrditve in uveljavitve uspešno prestati več korakov v parlamentarnem postopku. Stranke predlagateljice imajo v DZ skupaj 40 glasov.

V SDS so proti preferenčnemu glasu, v Resnici načeloma za, po mnenju NSi pa je za spremembo volilne zakonodaje še čas.

V opozicijskem trojčku so ob vložitvi predloga spomnili, da je bil v zelo podobni obliki predlog vložen že v minulem mandatu in gre za predlog, ki ga je takrat predstavila NSi. Uvedba preferenčnega glasu je, kot rečeno, dobila tudi močno podporo na posvetovalnem referendumu junija 2024.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta