Ker z vsebino kazenske ovadbe ni seznanjena, je ne more podrobneje komentirati, še pravi prejšnja ministrica Tanja Fajon, jasno pa je, poudarja, "da je kazenska ovadba zgolj pretveza za politično obračunavanje z nasprotnim političnim polom in drugače mislečimi, kar je žal ponovno postala stalna praksa nove oblasti".
Po slovenski zakonodaji ni pravne zahteve, da bi morala vlada odobriti individualno kandidaturo za položaj posebnega predstavnika Evropske unije ali katerokoli drugo napotitev slovenskega državljana v mednarodno organizacijo, pravi Fajon. Slovenska zakonodaja sicer določa interni postopek za nominacije v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije na podlagi zakona o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Vendar se ta pravni okvir po njenih besedah ne uporablja za napotitev nosilcev funkcij izvršilne veje oblasti. Fajon ob tem poudarja, da je šlo v njenem primeru za individualno kandidaturo in ne za kandidaturo Republike Slovenije.
Slovenska notranja zakonodaja po besedah Fajon prav tako ne zahteva soglasja vlade za napotitev posameznikov v mednarodne organizacije. "Slovenija je v preteklosti že predlagala kandidata za položaj posebnega predstavnika Evropske unije, zato smo sledili ustaljeni domači praksi na tem področju. Tudi praksa pri primerljivih imenovanjih v okviru institucij Evropske unije – na primer pri kandidaturah slovenskih predstavnikov za visoke diplomatske položaje v EU – ni zahtevala predhodnega soglasja vlade, pri čemer se relevantna zakonodaja v vmesnem času ni spremenila," navaja Fajon.
"Posledično je bila moja kandidatura v celoti skladna tako s slovensko zakonodajo kot z ustaljeno upravno prakso. Ne obstaja pravna podlaga za sklep, da bi bil postopek kandidature v nasprotju s slovenskim pravnim redom," je prepričana prejšnja ministrica za zunanje in evropske zadeve.
