V njih je med drugim oblikovanje seznama strateško pomembnega blaga in storitev, možnost znižanja DDV na osnovna živila in uvedba diferencirane cene goriv.
V izhodiščih za interventne ukrepe, s katerimi bi omejili posledice energetske krize, ki se napovedujejo zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu, je na področju kmetijstva možnosti opredelitve seznama osnovnih življenjskih potrebščin in nanje vezanih marž oziroma cen, vključno z možnostjo znižanja davka na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Za koliko bi se lahko DDV znižal, ni mogla povedati, ker bodo o tem, tudi po pregledu stanja v sosednjih državah, še tekli pogovori.
Predvideno je tudi oblikovanje rezerv mineralnih gnojil in semen ter opredelitev njihove distribucije. "Trenutni podatki, ki smo jih pridobivali s terena, kažejo, da so v tem trenutku količine gnojil zadostne, da ne bodo imeli večjih izzivov in težav z dobavo," je pojasnila Čalušić.
Več težav pričakujejo pri zagotovitvi gnojil za jesensko obdobje, pri čemer bo izziv predstavljala tudi rast njihovih cen. "Z deležniki bomo pripravljali ukrepe za to, da zaščitimo pridelovalce, da ne bi bili vhodni stroški previsoki. To se potem avtomatsko odraža tudi v ceni same hrane na policah," je navedla.
Predvideni ukrepi za določene odjemalce plina in elektrike
Z ukrepi nameravajo pristojni nasloviti tudi vprašanje zagotavljanja nemotene dobave kmetijske nafte, da bi se na terenu izognili situacijam iz preteklih tednov.
Na področju naftnih derivatov je predvideno natančnejše zbiranje podatkov o porabi po sektorjih in skupinah porabnikov ter o komercialnih zalogah, obvezno poročanje o motnjah pri preskrbi in možnost uvedbe diferencirane cene goriv, je povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Na področju plina je predvidena možnost oblikovanja posebnih državnih strateških zalog plina z zakupom skladiščnih zmogljivosti v tujini, in sicer dodatno k obstoječim obveznostim dobaviteljev plina glede skladiščenja.
Predvideni so ukrepi za določene odjemalce plina in elektrike, da bi bili ti manj izpostavljeni cenovnim nihanjem in bi se jim hkrati zagotovile zadostne količine plina in elektrike, med drugim s tri- do petletnimi pogodbami za 90 odstotkov potrebnih količin. Pri tem je predvidena garancijska shema pri SID banki za kreditno izpostavljenost odjemalcev za nakupe pri dobaviteljih.
Glede na izhodišča bo uvedena možnost začasnega odstopa od posameznih standardov pri skladiščenju goriv, določeno strateško pomembno blago in storitve, okrepljene bodo logistične zmogljivosti in sprejeti ukrepi za varovanje skladišč ter distribucijskih sredstev in transporta strateško pomembnega blaga ali storitev, vključno z odzivanjem na hibridne grožnje.
Konkretna časovnica znana v prihodnjih dneh
"Naša odgovornost je, da ljudem in gospodarstvu zagotovimo čim bolj stabilno, predvidljivo in zanesljivo oskrbo tudi v najzahtevnejših razmerah, zato se bodo dodatni ukrepi morali oblikovati in tudi prilagajati sproti," je dejal Kumer.
Z ministrico sta zagotovila, da se bodo s predstavniki gospodarstva in kmetijstva ter drugimi deležniki intenzivno usklajevali in oblikovali predloge zakonskih sprememb.
Kmetijsko ministrstvo se bo s predstavniki kmetijsko gozdarske, gospodarske in trgovinske zbornice ter sindikata kmetov in zadružne zveze predvidoma sestalo v sredo. "Na osnovi sestanka in informacij, ki jih bomo prejeli z njihove strani, bomo nato pripravili primerne ukrepe," je dejala Čalušić. Na ta način bi se radi po njenih besedah izognili situacijam iz preteklih kriznih razmer, ko nekateri ukrepi niso delovali ali pa so se "sistemi izkoriščali". Glede konkretne časovnice uvedbe ukrepov pa je pojasnila, da bo ta znana v prihodnjih tednih.
"Pomembno je, da nam po posameznih sektorjih podajo informacije, kaj je že problematično z vidika predelave in pridelave hrane ter distribucije in kakšni bi lahko bili dolgoročni izzivi na posameznih področjih," je pojasnila.
Predstavniki gospodarstva, s katerimi se je Kumer sestal v torek, želijo med drugim čim hitrejšo aktivacijo subvencioniranja cene elektrike za energetsko intenzivna podjetja v okviru evropskega mehanizma Cisaf in presojo sheme oprostitve določenih prispevkov na energente v primeru plina in elektrike pri Evropski komisiji.
Kumer je ocenil, da bi lahko vlada po najbolj ambiciozni časovnici predloge začela obravnavati prihodnji teden.
