Potem ko je v veljavo stopil t. i. Šutarjev zakon (uradno Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti), so konec januarja številni večkratni prekrškarji oziroma dolžniki državi čez noč ostali brez socialne pomoči, saj jim jo je zarubila Finančna uprava Republike Slovenije (Furs). A točno pred enim mesecem, 13. februarja, je varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek vložila zahtevo za presojo ustavnosti in začasno zadržanje 8. člena t.i. Šutarjevega zakona, ki opredeljuje sistem, po katerem davčni organ oziroma Furs izvaja posege v določene dohodke, vključno s socialnimi transferji, pri večkratnih storilcih prekrškov. Z drugimi besedami: tovrstne izbršbe so začasno zamrznjene.
Do odločitve ustavnega sodišča razprava neprimerna
Ne glede na to se je med pobudami vladi zdaj znašel predlog, da bi se podoben način izterjave uvedel tudi za tiste dolžnike, ki prejemajo javna sredstva, a niso dolžni državi, temveč svojih obveznosti ne poravnajo drugim osebam, bodisi posameznikom bodisi podjetjem. Bi lahko bili na ta način tovrstni dolgovi lažje izterljivi? Morda. A tega filma ne bomo videli. Zakaj? Praktično vsako od ministrstev, ki se je izreklo o tej temi, ima svoj razlog.
"Že zato, ker je varuhinja človekovih pravic podala zahtevo za oceno ustavnosti zakona ter predlagala prednostno obravnavo zadeve in začasno zadržanje, je razprava glede širitve rešitev, ki jih vsebuje zakon, na področje civilne izvršbe pred odločitvijo ustavnega sodišča v tej zadevi neprimerna," je odločno ministrstvo za pravosodje.
Socialna pomoč kot zadnji branik pred izključenostjo
Tudi če se izkaže, da je problematični člen zakona ustaven, pa omenjen predlog ne bi dobil podpore ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj predlagana ureditev "posega v temeljna načela socialne politike, ki izhajajo iz ustavno zagotovljene pravice do socialne varnosti ter načela nedotakljivosti minimalnih sredstev, potrebnih za preživetje posameznika in gospodinjstva." Ministrstvo namreč socialno pomoč definira kot "zadnjo varovalno mrežo širšega sistema socialne varnosti, ki posamezniku pomaga pri osnovnem preživetju v okoliščinah, na katere ne more vplivati. Denarna socialna pomoč je torej zadnja varovalka pred materialno prikrajšanostjo in socialno izključenostjo. Vsakršno sistematično poseganje v ta sredstva lahko ogrozi osnovni življenjski standard posameznikov, zlasti najbolj ranljivih, kar je v nasprotju z načeli socialne države."
Ampak ... Kako pa je bil lahko potem sploh sprejet (začasno zadržan) člen o rubežu na prejemke tistih, ki so dolgovali državi, se avtomatsko zastavlja vprašanje. "Navedeni ukrep predstavlja samo začasni ukrep, katerega cilj je doseči zmanjšanje splošne kriminalitete na področju kaznivih dejanj in prekrškov ter ponovno vzpostavitev javnega reda in miru v lokalnem okolju," odgovarja ministrstvo za delo.
Za tovrstne dolgove zadolžena sodišča
Kot omenjeno, ministrstvo torej zagovarja celovito socialno pomoč kot prostor minimalne ekonomske varnosti, znotraj katerega lahko prejemnik stabilizira svoje življenje. "Posegi v denarno socialno pomoč zaradi poplačila zasebnih obveznosti bi ta prostor bistveno zmanjšali ter lahko povzročili poglabljanje revščine oziroma povečanje dolgotrajne odvisnosti od denarne socialne pomoči, saj gospodinjstva izgubijo sposobnost izhoda iz revščine, poveča se tveganja brezdomstva in socialne izključenosti. Predlagana rešitev tako ne bi imela pozitivnih učinkov na dolžniško disciplino; nasprotno, ustvarila bi lahko dodatne stroške za državo, povezane s potrebo po interventnih socialnih in zdravstvenih ukrepih," meni ministrstvo za delo, ki daje prednost človekovemu dostojanstvu.
Pri tem se zastavlja vprašanje, ali torej socialna pomoč predstavlja varno zavetje pred finančno odgovornostjo do drugih ljudi? Ob tem vprašanju nastopi še tretje ministrstvo, finančno, ki poda svoj razlog, zakaj pobuda ni smiselna: "Furs opravlja izterjavo denarnih obveznosti s področja upravnega (javnega) prava in ne more opravljati prisilne izterjave terjatev iz civilnopravnega razmerja, tj. razmerja med fizičnimi oziroma pravnimi osebami. Prisilno izterjavo terjatev iz civilnopravnega razmerja, tj. razmerja med fizičnimi oziroma pravnimi osebami, opravljajo sodišča, ne pa upravni organi, med katere sodi tudi Furs." Skratka, za izterjavo dolgov so zadolžena sodišča, zato se Furs na socialne transferje tovrstnih dolžnikov ne bo "usedel".
