Srečko Klapš
Društvo za prometno infrastrukturo Maribor, ki mu predseduje Uroš Rozman, je pripravilo posvet o prihodnji razvojni viziji Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Predstavniki resornih ministrstev, župani občin, ki mejijo na letališče in strokovnjaki s področja prometa, logistike in turističnega sektorja, so se strinjali, da je temelj kakršnegakoli razvoja letališča sprejetje državnega prostorskega načrta (DPN). Tomaž Pečnik iz direktorata za letalski in pomorski promet ministrstva za infrastrukturo je povedal, da je sprejemanje DPN v zadnji tretjini postopka, kar pomeni, da bi lahko bil sprejet do konca prihodnjega leta. Matej Skočir iz gospodarskega ministrstva je opozoril na iskanje morebitnih investitorjev v krogu od Milana do Münchna, najbolje podjetij tako imenovanih "developerjev" oziroma razvijalcev trga, kot to uspešno počnejo na primer v Budimpešti, na Češkem in Slovaškem tudi v obliki javno-zasebnega partnerstva. Izkušnjo o neuspešnem privabljanju čarterskih letov iz Italije je delil Božidar Dokl iz agencije Slovenia Guide. Opozoril je tudi na to, da so zmogljivosti potniškega letalstva izjemno zasedene, še posebej pri letalih z manj sedeži. Da se je treba takega projekta lotiti povezano s turističnimi ponudniki, državo, regijami od Koroške do Podravja in Pomurja, je dodal.
Na okrogli mizi, ki je sledila, so udeleženci skušali določiti smeri razvoja mariborskega letališča. Hoško-slivniški župan Marko Soršak je dejal, da jih vidi v postopnem uvajanju potniškega in tovornega prometa, v ozadju s servisno bazo za vzdrževanje letal ter logistiko. Samo Peter Madved, podžupan mariborske občine, vidi možnosti razvoja v dodelani gospodarski zgodbi, ki bi dala multiplikativne učinke, za kar bi bilo treba ustrezno in pravočasno pripraviti prostorske načrte. Božidar Dokl pa je menil, da bi lahko ob podpori države in lokalne skupnosti s pripravami na morebitne čarterske polete (tudi s subvencijami zanje) lahko začeli takoj. Še prej bo treba sanirati posledice lanskih neurij, zaradi katerih mariborsko letališče trenutno deluje v omejenem obsegu in je sposobno sprejemati le do 12 potnikov na let.
Prav tako bo treba razrešiti lastniške zadeve okoli parkirišč, ki so po vrnitvi koncesije preko podjetja Aerodrom Maribor še vedno v lasti nekdanjih neuspešnih kitajskih investitorjev. Tomaž Pečnik je ob tem pojasnil, da bo streha sanirana do jeseni, pri tem pa tečejo postopki za pripravo projektne dokumentacije za sanacijo letališke zgradbe.
