
Čez slaba dva tedna naj bi se v vrtce vrnili otroci, v šolske klopi učenci prvih treh razredov in v srednje šole dijaki zaključnih letnikov. Jasnih navodil in usmeritev, kako bo vrnitev v vzgojno-izobraževalni proces potekala, izobraževalne ustanove še nimajo. Včeraj so imeli predstavniki različnih organizacij na to temo prvi sestanek na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in vprašanj je še vedno več kot odgovorov, pravijo udeleženci. S šolskega ministrstva odgovarjajo, da bodo vse ustrezne informacije sporočili v naslednjih dneh. Kot tudi, zakaj se ne bi v šolo vrnili tudi učenci četrtih in petih razredov in kako si ministrica dr. Simona Kustec zamišlja izobraževanje v prihodnjem šolskem letu, ki naj bi vsaj deloma še vedno potekalo na daljavo.
Varno in ljubeče okolje
Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so na včerajšnjih sestankih s predstavniki vrtcev, osnovnih in srednjih šol predstavili izhodišča, ki so še v grobih povojih, predstavniki izobraževalnih ustanov pa so pojasnili svoje pomisleke in postavili vprašanja, razlaga predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj. V naslednjih dneh, sestajali naj bi se še do konca tedna, pričakujejo odgovore. O normativih v vrtcih in tem, kako se bodo otroci vračali, niso dorekli še nič konkretnega. Za zdaj je jasno le, da otrokom v vrtcu in vzgojiteljem ne bo treba nositi mask, te bodo vzgojitelji uporabljali le pri stiku s starši. "Otrokom bomo skušali ustvariti varno in ljubeče okolje," je dejala Janja Bogataj.
Tudi osnovnošolci v prvi triadi ne bodo potrebovali zaščitnih mask, pove predsednik združenja ravnateljev in ravnatelj OŠ Janka Modra iz Dola pri Ljubljani Gregor Pečan. Najbrž pa bo v šolah manj dotikov kot v vrtcu, kjer bodo ti dovoljeni. Kaj več odgovorov pa šolniki za zdaj niso dobili, so pa postavili "tisoč in eno vprašanje". "A odgovorov niti nismo pričakovali, saj je cel svet na istem in tudi nimajo odgovorov. Ob tem pa so pritiski iz gospodarstva, da se življenje vrne v ustaljene tirnice, tudi razumljivo veliki," razmišlja Pečan, ki tako kot drugi čaka na sredo, ko naj bi NIJZ na videokonferenci predstavil konkretnejše smernice.
Koliko učiteljev bo na voljo
Da odgovorov na številna vprašanja za zdaj še ni, potrjuje tudi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Tudi oni čakajo na čistopis navodil NIJZ, ki bodo služila kot podlaga za pripravo pedagoških navodil, ki naj bi jih v dogovoru z učitelji in ravnatelji pripravilo ministrstvo za šolstvo. "Zagotovo je ena največjih dilem, kako velike so lahko skupine v vrtcih in šolah. Ko bo znan osnovni element, koliko bo otrok v skupini, na primer za vrtce se je omenjalo od šest do deset otrok v skupini, kot naj bi bila praksa v Evropi, bodo sledila vsa druga vprašanja. Denimo, koliko otrok bo prišlo v vrtce v prvem koraku. Vprašalo se bo starše, kakšne potrebe po varstvu imajo," pojasnjuje Štrukelj. Drugo pomembno vprašanje je, koliko vzgojiteljic in učiteljev bo sploh na voljo. Vsi, ki so v rizičnih oziroma tveganih skupinah, namreč naj ne bi imeli stika z otroki in mladostniki. Veliko bo odvisno tudi od tega, ali bodo zaposleni dali izjavo.
Zmanjšati normative
"Zmanjšan normativ v oddelkih bi odpravil prenekatero učno težavo učencev, v današnjem času pa bi to pomenilo, da bi se vsi otroci lahko vrnili v šolo," ministrico za izobraževanje opozarjajo v javnem pismu člani civilne iniciative Kakšno šolo hočemo. Moti jih favoriziranje izobraževanja na daljavo. "Razslojevanje učencev se še povečuje. Številne organizacije in posamezniki opozarjamo na nemogoče delovne pogoje prenekaterih otrok; donacija računalnika pač ne rešuje ključnih problemov. Številni otroci so žrtve nasilja in jim šola pomeni tudi varnost, zatočišče, mnogi so lačni in jim šola pomeni dva do tri obroke dnevno. Da ne govorimo o otrocih s posebnimi potrebami in otrocih tujcev!" opozarjajo na spregledane skupine. Zaprtje šol preprečuje tudi naravno imunizacijo, ruši duševno zdravje in onemogoča psihosocialno podporo, kar lahko povzroča stres in sproža tesnobo tako otrokom kot vsem v družini, dodajajo v iniciativi, ki od ministrice pričakuje bolj človeške rešitve.
Franja Žišt





