Leta 1920 so slovenski naravoslovci predstavili Spomenico, prvo pobudo državnega varstva narave, po kateri se pristojni organi za varstvo narave zgledujejo še danes. Kljub uspešnemu delovanju prejšnjih generacij se pritiski na naravo povečujejo. Več pozornosti bomo v prihodnje morali nameniti porastu turizma, urediti pa bo treba tudi nadzor nad ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter območji narave.
"To je najbolj pomemben dokument v zgodovini naravovarstva v Sloveniji," je na tiskovni konferenci ob stoletnici Spomenice zatrdil Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Pred sto leti je 13 posameznikov in strokovnjakov Odseka za varstvo prirode Muzejskega društva v Ljubljani predstavilo Spomenico kot poziv k sistemskemu varstvu narave na Slovenskem, ki je bila takrat še del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pobudo so strnili v štiri glavne točke, ki smo jim v preteklih letih dokaj uspešno sledili. Kljub temu pa so pritiski na naravo zaradi podnebnih sprememb, porasta turizma, tehnologije in tržno naravnane družbe vsako leto večji.
Upanje za regijski park Pohorje ostaja
Na območju Pohorja pa naj bi se že dogajali premiki. Ob stoletnici Spomenice je Jana Vidic potrdila, da se postopek ustanavljanja regijskega parka Pohorje nadaljuje v sodelovanju z občinami, katerih ozemlje sega v bodoči park. Kot so povedali, je zajeto manjše območje kot v prvotnem načrtu, saj bodo v območje parka vključeni vrhnji deli Pohorja. Trenutno se pripravlja osnutek akta o zavarovanju območja, ki bo kasneje poslan v javno obravnavo. Regijski park Pohorje je bil že leta 1989, poleg karavanškega, kamniško-savinjskega in notranjskega, v načrtu za ustanovitev. Kar osemkrat je bil uvrščen v programe ustanavljanja, a rezultatov ni bilo. Trenutne napovedi so obetavne, v kolikšni meri bodo uresničene, pa bo pokazalo leto.
Polni trajnosti, a ne vemo, kako
V lanskem letu smo v Sloveniji zabeležili več kot 5,6 milijona turističnih prihodov in skoraj 15,3 milijona turističnih prenočitev. Prispevek turizma je v slovenskem gospodarstvu lani znašal 5,7 milijarde evrov oziroma 12,3 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), kaže poročilo Svetovnega sveta za potovanja in turizem (WTTC). Z gospodarskega vidika je to seveda pozitivno, a ob tem ne smemo mimo dejstva, da je posledično čedalje bolj obremenjena narava. Usmerjanje v trajnostni turizem, ki v celoti upošteva sedanje in prihodnje gospodarske, družbene in okoljske vplive, ki obravnavajo potrebe obiskovalcev, industrije, okolja in gostiteljskih skupnosti, je obetaven načrt urejanja, a na žalost večkrat prevladajo parcialni interesi nad okoljskimi. "Vsi naši načrti in strategije so polni besede trajnost. Vsi se zavedamo, da je treba nekaj narediti, vendarle pa ne znamo, nočemo, ne vemo definirati parametra trajnosti," je ob obletnici pojasnila Jana Vidic, predstavnica Sektorja za ohranjanje narave na ministrstvu za okolje in prostor. Opozorila je, da je trenutno vse usmerjeno v dobiček, in da "na koncu zmeraj zmaga kapital".
Na ministrstvu se zato zavzemajo za omejitev dostopa do določenih območij, saj masovni turizem omejuje tako lokalno prebivalstvo kot obiskovalce, ki nimajo možnosti kakovostno doživeti narave. V program Zavoda za varstvo narave za letošnje leto so dodali predlog, da turistične organizacije opredelijo nosilne zmogljivosti naravnih enot in delov narave, na podlagi katerih jih bo mogoče z odredbo okoljskega ministra omejiti. "Skoraj ni več kotička, kjer ne bi bilo ljudi," je povedala Vidičeva in dodala, da bomo morali na ohranjanje narave gledati kot na vrednoto in se kot celotna družba truditi za obstoj živali in rastlin, ki so odvisne od naravnega okolja, v katerega človek čedalje bolj posega.
Pomanjkanje kadra
Danes v Sloveniji živi okrog 19.000 živalskih in 4000 rastlinskih vrst, od katerih je dva tisoč uvrščenih na rdeči seznam ogroženih. Z uredbo vlade je zavarovana tudi večina vrst, ki so omenjene v Spomenici, a jih ta ne reši pred človeško roko. Zaradi slabega nadzora nad območji bivanja in rasti, trganja in lovljenja zaščitenih vrst, na žalost postajajo še bolj ogrožene. Zakon o ohranjanju narave, ki je bil sprejet leta 1999, omogoča neposreden nadzor v naravi. Po mnenju Vidičeve so na ministrstvu za okolje in prostor na tem področju naredili premalo.
Za vzpostavitev nadzora se želijo v naslednjih projektih povezati z gorskimi stražami, lovskimi čuvaji, ribiškimi čuvaji in rudarji, uskladiti pa se bodo morali tudi z inšpekcijo. V Sloveniji je letos na področju varstva narave zaposlenih 350 ljudi, od tega sto na projektih za določen čas, kar Vidičeva ocenjuje kot pomanjkanje kadra v primerjavi s količino dela, a zagotavlja, da so na dobri poti. Visoke uvrstitve na mednarodnih lestvicah so dokaz, da je varstvo narave dolgoletna tradicija Slovenije, ki si prizadeva za odgovorno ravnanje in njen obstanek. Univerza Yale je recimo našo državo ocenila kot peto najbolj zeleno državo na svetu, National Geographic pa celo kot najbolj zeleno državo na svetu.
Narava v številkah
V Sloveniji živi okrog 19.000 živalskih vrst in 4000 rastlinskih.
2000 vrst je uvrščenih na rdeči seznam.
V Sloveniji imamo en narodni park, tri regijske parke, 49 krajinskih parkov, 56 naravnih rezervatov in 1164 naravnih spomenikov.
Da bi se narava in človek ohranjala
Zakon o ohranjanju narave v skladu s tem daje možnost zastopanja interesa ohranjanja narave v vseh ustavnih in sodnih postopkih. Torej možnost delovati kot zastopnik ohranjanja narave. "Prvič je to vlogo prevzelo Društvo za opazovanje in preučevanje ptic, ki je v upravnem postopku izredno požrtvovalno zastopalo interese planinskega orla in bilo tudi uspešno pri ohranjanju habitata," je na primeru pojasnila Jana Vidic. Od nevladnih organizacij pričakujejo, da bodo večkrat prevzele vlogo zastopnika, prav tako pa je nujno sodelovanje politike. "Brez tega, da se politika začne pravočasno ukvarjati z naravovarstvenimi ali okoljskimi težavami, ne bomo uspešni," je dodal Teo Hrvoje Oršanič.
Za celotno družbo je pomembno, da se zavedamo, da ima narava vrednost, ki ni nujno povezana s koristjo človeka. Tudi drugim živim bitjem moramo omogočiti življenje v njihovih naravnih habitatih in pravico do zdravega okolja, življenja in preživetja. Kot je napovedala Vidičeva, je popotnica za doktrino čez sto let ureditev doktrine varstva narave, "kjer bi bila narava in človek enakovredna v sobivanju in na ta način drug drugega uravnovešala in ohranjala".
