Vanessa Čokl
Prejšnji teden je mandatno-volilna komisija državnega zbora dala dovoljšnjo podporo trem: Tamari Kek, mag. Marku Starmanu in dr. Cirilu Keršmancu, a je predlagateljica, predsednica republike, po sporočilu Levice in SD, da ga v finalnem glasovanju v DZ ne bosta podprli, slednjega v petek umaknila. Kasneje je tudi poslanska skupina Svobode sporočila, da kandidat ne uživa podpore za izvolitev, navajajo pri predsednici, ki je teden prej enako naredila s svojim predlogom iz začetka januarja, da ustavna sodnica postane dr. Barbara Kresal.
Zdaj je torej Kresal spet kandidatka, a Keršmanc, ki očitno nabira informacije, ali ima v položaju, kot je nastal, možnost kakšnih pravnih sredstev, po pisanju portala Info360 trdi, da svoje kandidature oziroma soglasja, da je kandidat za ustavnega sodnika, ni umaknil.
Zakon o ustavnem sodišču določa, da predsednik republike lahko predlaga tudi več kandidatov, kot je prostih mest sodnikov ustavnega sodišča, in do začetka glasovanja lahko kandidat od kandidature odstopi. Nikjer pa v zakonu ne piše, da si lahko do glasovanja premisli predsednik oziroma predsednica republike. Ustavne sodnike državni zbor voli s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev. Če sodnik ustavnega sodišča ni izvoljen, predsednik republike najpozneje v 14 dneh po dnevu glasovanja izvede nov postopek ali v istem roku predlaga kandidate izmed tistih, ki so se prijavili na prejšnji poziv, ali druge, ki izpolnjujejo pogoje.
Spričo vsega smo predsedniško palačo dan pred odločanjem državnega zbora vprašali, koliko je ta trenutek pravzaprav kandidatov za ustavne sodnike. Odgovor: Predsednica državnemu zboru v izvolitev predlaga Tamaro Kek, mag. Marka Starmana in prof. dr. Barbaro Kresal.
Predsednica, še navajajo pri Pirc Musar o nevsakdanji situaciji, ki bo gotovo še zaposlila tudi zakonodajno-pravno službo DZ, ima kot predlagateljica pristojnost predlagati ali umakniti predlog, dokler državni zbor o njem še ni glasoval. "Kar v tem primeru ni," je stališče urada predsednice republike ...
