Kot smo poročali tudi v Večeru, je tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo poslancev SDS in NSi zoper predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič zaradi domnevnega onemogočanja preiskovalne komisije o energetiki. Podobnih primerov, ko tožilstvo zavrne ovadbe med politiki, je ogromno. V omenjenem primeru je Klakočar Zupančičeva označila ovadbo za pravno skropucalo in podpisnike za pravne analfabete ter zahtevala javno opravičilo državljanom, podporo pa sta ji izrazili podpredsednici državnega zbora Meira Hot in Nataša Sukič, ki sta ovadbo opisali kot politično orožje.
Osebne kulture zakon ne more regulirati
A v NSi-ju razloga za opravičilo niso videli, tudi sicer je bila retorika hitro preusmerjena drugam. Prav zato je eden od državljanov na portalu "Predlagam Vladi" dal pobudo: "Kdor zlorablja pravne postopke za politični teater, naj se opraviči ljudem, ki ta teater plačujejo. Ali še bolje, predlagam vladi, da naj takšne sodne postopke plačujejo stranke same iz "svojega žepa" in ne iz žepa davkoplačevalcev."
Predlog je požel množično odobravanje, zato se je odzvalo tudi Ministrstvo za pravosodje. Kar se tiče javnega opravičila državljanom, ni dileme. "Gre za vprašanje osebne kulture ali osebnega odnosa, kar je očitno neprimerno regulirati z zakonom," so zapisali na ministrstvu.
Plačevanje stroškov bi destimuliralo dobronamerne ovadbe
Kako pa je s pokrivanjem stroškov? "V omenjenem primeru ni šlo za sodni postopek, ampak za samostojno delovanje (presojo) s strani državnega tožilstva, ali ovadba kaže na izpolnjevanje znakov kaznivega dejanja. Torej ni videti, da bi nastali sodni stroški," se je na konkreten primer obrnilo ministrstvo, ki je tudi sicer proti omenjenemu predlogu: "S tem bi destimulirali podajanje kazenskih ovadb vsem ljudem in pravnim osebam, ki morda dobronamerno, pa četudi pravno napačno, menijo, da je nekdo storil kaznivo dejanje in to osebo ovadijo." Še posebej destimulativno bi tak ukrep po mnenju resornega ministrstva deloval na področju pregona kaznivih dejanj korupcije in organiziranega kriminala, saj včasih ovaditelji zelo veliko tvegajo v postopkih podajanja kazenske ovadbe in bi ukrep kritja stroškov lahko celo izpadel kot neutemeljeno kaznovanje za dobronamerne (pa četudi pravno zgrešene) ovadbe.
Za zlonamerne ovadbe tudi v zapor
No, za primere podanih zlonamernih kazenskih ovadb pa so kazni določene v 283. členu Kazenskega zakonika. Denimo do dve leti zapora sta predpisani za "krivo ovadbo". Kaj pa je kriva ovadba? Ko oseba nekoga naznani, da je storil kaznivo dejanje, čeprav ve, da ga ni storila. No, če pa nekdo "le" naznani kaznivo dejanje, čeprav ve, da ni bilo storjeno - in s tem povzroči nepotrebno ukrepanje organov -, lahko prejme finančno kazen. Seveda pa mora tožilstvo v obeh primerih dejanje oceniti kot tako krivo ovadbo in vložiti obtožnico na sodišče.
