Predsednik komisije DZ za poslovnik Luka Mesec (Levica in Vesna) je poslovniško sejo z ustavnimi pravniki sklical po tistem, ko je državni zbor še drugič zavrnil dnevni red seje, na kateri bi odredili opozicijski parlamentarni preiskavi o Black Cube in o financiranju strank. S tem koalicija izpodbija dve ustavni pravici poslancev - pravico zahtevati preiskovalno komisijo in pravico do sklica izredne seje DZ, pravi Mesec. "Gre za dve temeljni pravici poslancev in DZ do nadzora nad vsakokratno oblastjo in do preprečevanja samovolje oblasti."
Ustavni pravniki Ciril Ribičič, Albin Igličar, Miro Cerar in Matej Avbelj so se strinjali, da je ustavna in poslovniška določba, ki pravi, da DZ mora odrediti parlamentarno preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev, jasna. Koalicija pa s svojim ravnanjem torej krši to določbo.
Ravnanje koalicije in Resnice z nesprejemanjem dnevnega reda sej je Ribičič označil za kratkovidno poigravanje. Meni, da gre za zavlačevanje in za nekorektno omejevanje izvrševanja pravic opozicije. Po njegovem mnenju opozicija sicer lahko zaprosi za mnenje ustavnega sodišče, vendar pa tudi če ustavno sodišče poda mnenje, da obstaja pravna praznina in je treba poslovnik spremeniti, to lahko stori le DZ s 60 glasovi.
To je izpostavil tudi Igličar, ki meni, da je zelo malo možnosti, da bi se ustavno sodišče sploh lotilo presoje poslovnika DZ, saj je "izrazito notranji avtonomni splošni pravni akt". Tudi sicer sodišče zakonodajni postopek presoja samo, če je v njem kršena kakšna norma ustave, ne pa določila poslovnika.
Ustanovitev parlamentarne preiskave je po Cerarjevem mnenju dolžnost in ustavna zaveza vsakega poslanca. Sklicevanje na glasovanje po lastni vesti pa po njegovem mnenju ne vzdrži, saj so ustava in zakoni "močnejši od tega, kar narekuje lastna vest". Tudi svobodni mandat, da poslanec ni vezan na kakršnakoli navodila, ne pomeni, da ni vezan na ustavo in zakon, je poudaril. Edino pravno možnost, ki jo imajo nasprotniki preiskovalne komisije DZ, je presoja akta o uvedbi te komisije pred ustavnim sodiščem, ko je že sprejet. Boji pa se, da pravno sredstvo, ki bi ga imeli na voljo tisti, ki zahtevajo parlamentarno preiskavo, ne obstaja.
Tudi Avbelj se je strinjal, da gre pri ravnanju koalicije za kršitev in zlorabo ustave in poslovnika, a je opozoril, da za vsako kršitev ne obstaja nujno pravna sankcija. Za DZ je temeljna sankcija politična, ki jo državljani izrekamo na volitvah. Če bi se trenutno stanje nadaljevalo v nedogled, pa je po njegovi oceni možno pred ustavnim sodiščem izpodbijati poslovnik, da je v njem protiustavna pravna praznina.
Poslanka SD Meira Hot je izpostavila, da je ena od nalog komisije zapolnjevanje pravnih praznin. Meni, da bi morali počakati na septembrsko sejo DZ, če preiskovalna komisija tudi tedaj ne bi bila ustanovljena, pa bi morali zahtevati postopek ustavne presoje.
Iz vrst Svobode so se zvrstili premisleki o tem, da bi spremenili postopek sprejemanja dnevnega reda na način, da o njem na sejah DZ ne bi glasovali, saj ga potrdi že kolegij predsednika DZ. Podobno, kot velja na sejah delovnih teles DZ, da dnevni red velja, kot je določen s sklicem seje, glasuje pa se le o njegovi razširitvi ali umiku točk. Poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič pravi, da je za koalicijo večji problem ustanovitev preiskovalne komisije o Black Cube, kot to da njeni poslanci kršijo ustavo in poslovnik.
Ker na seji ni bilo članov iz vrst koalicije, Resnice niti vodstva DZ, ki je bilo tudi vabljeno na sejo, je Mesec sejo prekinil, nadaljevali jo bodo po parlamentarnih počitnicah.
Mesec se ob tem sprašuje, "ali smo kot politična skupnost še zmožni spoštovati ustavni red, ki je bil sprejet v Sloveniji ob osamosvojitvi". O tem, kakšno pot bodo ubrali, če DZ preiskovalnih komisij ne ustanovi niti po parlamentarnih počitnicah, se bodo v opoziciji še dogovorili.
