Franja Žišt
Petič zapored so slovenski 15-letniki sodelovali v raziskavi Pisa (Programme for International Student Assessment - Program mednarodne primerjave dosežkov učencev). Če so bili rezultati prvih testiranj zaskrbljujoči, saj so bili dosežki slovenskih učencev pod povprečjem sodelujočih držav, so šolski strokovnjaki z letošnjim, ko se Slovenija pri bralni, naravoslovni in matematični pismenosti uvršča nad povprečje, zadovoljni.
Ob bok Norveški
Pri bralni pismenosti smo se postavili ob bok Norveški, Portugalski, Češki, Nemčiji, Belgiji in Franciji, prehiteli pa so nas denimo Estonci, Finci, Irci, Poljaki, Švedi, Britanci in Danci. Najboljše rezultate so dosegli učenci iz nekaterih kitajskih provinc in Singapurja. Kljub temu da se uvrščamo nad povprečje OECD, pa se je v primerjavi z zadnjim merjenjem povprečni dosežek pri bralni pismenosti znižal, predvsem pri srednji ravni bralne pismenosti. "Temeljno raven bralnih spretnosti obvlada 82 odstotkov učencev, leta 2005 jo je 85 odstotkov," je ob predstavitvi rezultatov pojasnila Klavdija Šterman Ivančič s Pedagoškega inštituta.
600.000 učencev in učenk iz 79 držav je sodelovalo v raziskavi Pisa 2018, kar predstavlja reprezentativno skupino za okoli 32 milijonov 15-letnikov, med njimi je bil 6401 iz Slovenije.
82 odstotkov učencev pri nas dosega temeljno raven bralnih spretnosti (druga raven), kar je za tri odstotne točke manj kot leta 2015, najvišje bralne spretnosti (peta ali šesta raven) dosega devet odstotkov slovenskih učencev in učenk, kar je podobno kot v letu 2015, a odstotek manj, kot je povprečje OECD. V državah OECD temeljne spretnosti dosega 77 odstotkov učencev.
35 odstotkov slovenskih učencev je poročalo, da so pogosto ali vedno žalostni, dobra polovica pa jih je poročala, da se pogosto ali vedno počutijo zaskrbljene.
Pri bralni pismenosti smo se postavili ob bok Norveški, Portugalski, Češki, Nemčiji, Belgiji in Franciji
