"Bolj ko je napad intimen ali spolno zaznamovan, manjša je verjetnost prijave," pravi kulturologinja Tjaša Turnšek, ki je prve rezultate raziskave o položaju novinark in medijskih delavk v Sloveniji predstavila na današnji mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami in deklicami.
Novinarke se po njenih besedah niso odločale za prijavo, ker denimo niso verjele v učinkovitost ali nepristranskost postopkov po prijavi in ker so napade dojemale kot preveč običajne, da bi bila prijava učinkovita. Razlog pa so bili tudi predolgi in izčrpavajoči postopki in strah, da bi prijava ogrozila njihov položaj na delovnem mestu.
"Novinarke vedo, kaj bi moral biti pravilen odziv, a jim sistemske ovire to preprečujejo," je poudarila Turnšek z Mirovnega inštituta. Opomnila je, da mediji sicer res imajo interne dokumente o napadih in nadlegovanju, vendar jih večina novinark vidi kot neučinkovite, formalne in simbolne brez dejanskih rezultatov. Dokumenti niso dovolj, je opozorila. Treba je vzpostaviti učinkovite, varne in zaupne poti prijave ter zagotoviti aktivno izvajanje, ne le obstoj pravil. Hkrati je pomembno ozaveščanje in izobraževanje.
Najpogosteje žrtve sredi kariere, ko so bolj vidne in izpostavljene
Vsaj eno obliko fizične grožnje ali napada je doživelo 31 odstotkov novinark. Najpogostejše so grožnje s fizičnim napadom in grožnje s smrtjo. Storilci so v 56 odstotkih posamezniki na terenu, v 44 odstotkih pa na spletu. Najpogosteje so žrtve groženj ali napadov v sredini kariere, ko sta njihovi vidnost in izpostavljenost večji. Prijave nadrejenim in policiji jih ni podalo več kot 40 odstotkov.
Diskriminacijo na podlagi spola, kjer so imeli denimo prednost moški kolegi, ali druge kršitve delavskih pravic, ki so se nanašale denimo na pogodbo, plačo in delovni čas, je doživelo 55 odstotkov novinark. Tri četrtine jih ni podalo prijave.
Povzročitelji diskreditacije in storilci seksističnih komentarjev, kar je doživelo 86 odstotkov novinark, so v 51 odstotkih sodelavci, v 46 odstotkih pa posamezniki na spletu. Tudi v teh primerih tri četrtine žrtev ni podalo prijave.
Nadalje je Turnšek izpostavila, da je bila četrtina novinark tarča verbalnega ali neverbalnega spolnega nadlegovanja. Storilci so bili v več kot 40 odstotkih sodelavci. Več kot 80 odstotkov novinark ni podalo prijave zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi.
Prav tako prijave ni vložila večina od 33 odstotkov novinark, ki so doživele fizično spolno nadlegovanje v obliki neprimernega dotikanja. V več kot 50 odstotkih so bili storilci sodelavci.
V raziskavi je sodelovalo 115 novinark. Partnerji mednarodnega projekta Ženske v medijih, katerega del je raziskava za Slovenijo, so Društvo novinarjev Slovenije in Zavod Krog iz Slovenije, Sindikat novinarjev Hrvaške, Zveza Nezavisnost, panoga za kulturo, umetnost in medije iz Srbije in Mediacentar Sarajevo iz BiH. Projekt sofinancira EU.
