Takratna vlada ni pričakovala tako velike bančne luknje

STA, VČ
07.10.2019 14:11
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mitja Mavko
Ljubo Vukelič/Delo

Pregledi v bančnem sistemu v letu 2013 so pokazali višjo oceno kapitalskega primanjkljaja, kot so jo na finančnem ministrstvu pričakovali, je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo državnega zbora dejal takratni državni sekretar na ministrstvu Mitja Mavko. So pa testi ECB kasneje ocene potrdili, je dodal, ukrepanje države pa je omogočilo gospodarsko rast.
"Z ukrepanjem v letu 2013 smo uspeli finančni sistem stabilizirati in zagotoviti pogoje za gospodarsko rast," je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) poudaril Mavko, ki je bil v času sanacije bank leta 2013 državni sekretar za zakladništvo, med drugim zadolžen za sanacijo bančnega sistema, in od sredine januarja 2014 do marca 2015 neizvršni direktor DUTB. Da izračunani kapitalski primanjkljaj ni bil pretiran, so po Mavkovem mnenju pokazali vseevropski testi Evropske centralne banke (ECB) leto kasneje. Na podlagi teh testov Mavko ocenjuje, da so bili "ukrepi ustrezni, primerni in zadostni" ter so povrnili zaupanje v slovenski bančni sistem in slovensko gospodarstvo.


Predsednika komisije Jerneja Vrtovca (NSi) je v prvem delu zaslišanja zanimal predvsem angažma revizijske družbe Deloitte, za katero da si je Mavko prizadeval, da bi opravljala pregled aktive in stresne teste. Mavko je dejal, da so želeli čim prej odločbo o državni pomoči, Deloitte pa da je že v letu 2012 opravil podobno "vajo" in bi lahko ob angažmaju te družbe postopki stekli hitreje. "Imeli smo neformalno zagotovilo predstavnikov Evropske komisije, da bodo storili vse, da bo odločba izdana hitro, če bomo imeli pravočasno zagotovljene rezultate pregleda aktive in stresnih testov," je pojasnil. Na vprašanje, zakaj je medresorska delovna skupina, ki se je ukvarjala s sanacijo bank, vztrajala, da se za izvedbo testov in pregledov predlaga Deloitte, je ponovil, da so želeli rezultate čim prej, predvsem pred 1. avgustom 2013, ko je začelo veljati novo sporočilo Evropske komisije o državnih pomočeh.
Evropska komisija je po njegovem mnenju pri tem, da se v letu 2013 izvede nove teste in preglede aktive, in to pri desetih bankah, ne le pri treh največjih - čeprav so bili pregledi NLB, Nove KBM in Abanke izvedeni že v preteklih letih - vztrajala iz dveh razlogov: ker država v štirih letih do leta 2013 ni uspela sanirati bank ter ker so bili za leto kasneje načrtovani vseevropski testi ECB in je komisija želela enako stroge kriterije. "Evropska komisija nam ni verjela, ker smo štiri leta 'pacali' z bankami," je povzel Mavko.


Član komisije Anže Logar (SDS) je pričo vprašal, ali drži, da je Mavka predstavnica Banke Slovenije opozorila, da je treba biti previden pri pošiljanju signalov v Bruselj glede vztrajanja pri enem izvajalcu. "Očitno me je, glede na to, da gledate v zapisnik," mu je odgovoril Mavko. Ponovil je, da so želeli le čim prej stabilizirati slovenski bančni sistem.
Vrtovec je Mavka spraševal tudi, ali je Delloite pri pregledu moral sodelovati, da so nato njegovi zaposleni odšli v svetovalne družbe, ki so kupovale terjatve. Mavko je to zanikal in poudaril, da ni obstajal nikakršen tak naklep. "Če menite, da je prišlo do zlorabe notranjih informacij, pa menim, da obstajajo postopki, da se to sankcionira," je dejal.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta