Barbara Bradač
V teku je javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij, štipendij najboljšim dijakom in študentom, ki pa odpira vsaj dve glavni vprašanji. In sicer organizacijo tekmovanj v času pandemije, in posledično letos spremenjene pogoje za pridobitev štipendije.
Pa gremo po vrsti. Dijaki imajo do 7. septembra čas za oddajo vloge za pridobitev Zoisove štipendije, študentje pa do 7. oktobra. Ti roki veljajo za tiste, ki letos prvič pridobivajo to štipendijo, za podaljšanje so drugačni. A letošnji razpis za dodelitev Zoisovih štipendij prinaša novost - v času epidemije sprejeti interventni zakon je namreč posegel tudi na to področje. Mladi izjemnih dosežkov iz znanja, raziskovanja, razvoja ali umetnosti, ki so jih pridobili v šolskem letu 2019/20, ne bodo mogli uveljaviti, a ti so ob ustrezni povprečni oceni poseben pogoj za pridobitev štipendije. Organizirana in izvedena tekmovanja v šolskem letu 2019/20 in pridobljeni dosežki so preprosto izbrisani, uveljavlja pa se lahko izjemni dosežek, dosežen v šolskem in študijskem letu 2017/18 in v šolskem in študijskem letu 2018/19. To konkretno pomeni, da lahko dijak, ki je vpisan v prvi letnik srednje šole, za pridobitev štipendije uveljavi dosežek iz osmega in sedmega razreda. V slednjem je sicer možnosti za pridobitev najvišjega državnega priznanja manj.
Ker niso mogli vsi, ni upravičen nihče
"Zaradi načela enake obravnave različnih skupin vlagateljev je bila na podlagi strokovne ocene in podatkov Zavoda RS za šolstvo, da velika večina državnih tekmovanj v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020 ne bo/ni bila izvedena (43 od 67), sprejeta in z ministrstvom za izobraževanje in šport medresorsko usklajena odločitev, da izjemni dosežki iz tega šolskega oziroma študijskega leta niso upoštevani," so odgovorili iz kabineta ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja. Izjema so le znanstvenoraziskovalne naloge ali znanstveni prispevki v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku, objavljeni v šolskem in študijskem letu 2018/19 in v šolskem in študijskem letu 2019/20.
Letos pol milijona več za štipendije, nižanje kriterijev, da se sredstva porabijo
Za leto 2020/21 je namenjenega pol milijona evrov več za Zoisove štipendije kot v letu 2019/20. "Koliko štipendij bo podeljenih za leto 2020/21, je nemogoče napovedati. Podatki bodo znani šele po rangiranju vlog v vseh treh skupinah vlagateljev (OŠ, SŠ, VŠ)," so pojasnili pri javnem štipendijskem skladu. Na ministrstvu pa predvidevajo večje število podeljenih štipendij, saj se bodo merila za podelitev nižala do porabe sredstev: "Javni razpis je vsako leto izveden na način, da se merila prilagodijo tako, da se sredstva porabijo. Gre za javni razpis z zaprtim rokom za vložitev vloge."
Za nadarjene so tekmovanja bistvena
Radovan Stanislav Pejovnik, predsednik Zveze za tehnično kulturo Slovenije, je kritičen. "Zoisove štipendije so skrb države za tiste, ki imajo to srečo, da so nadpovprečno nadarjeni, da jih pravilno usmerimo, da jim damo možnost, da to svojo sposobnost razvijejo na višji nivo. Mi smo premajhen sistem, da bi si lahko privoščili izgubljanje talentov, zato so Zoisove štipendije poleg šolskega uspeha upoštevale še delo, ki ga je tak nadpovprečno talentiran mlad človek opravljal poleg šolskih obveznosti, torej dodatno, izvenšolsko delo. Tekmovanja imajo bistveno večji pomen kot zgolj pridobivanje točk za Zoisovo štipendijo, so podpora talentiranim mladim ljudem in pomenijo tudi možnost, da preizkusijo in nadgradijo svoje znanje v mednarodnem prostoru. Če tekmovanj ni, tega ne morejo. Se pa je letos prav pri Zoisovih štipendijah pokazalo, da tisti, ki so najbolj odgovorni, ne razumejo tega pomena. Ne gre samo za vprašanje pravičnosti, pandemije, posebnih pogojev, ampak gre za to, da izgubljamo edino državno podporo nadpovprečno talentiranim tako, da niso izpeljana tekmovanja, in tako, da nižamo standarde," je jasen Pejovnik. Meni, da ne samo, da tekmovanja ne bi smela odpasti, ampak bi se morali vsi, predvsem pa ministrstvo za izobraževanje in zavod za šolstvo, angažirati, da se izpeljejo.
V izrednih razmerah, kljub epidemiji, so mnoga tekmovanja bila izvedena. A na teh tekmovanjih osvojena najvišja državna priznanja za pridobitev štipendije letos ne štejejo. Prav tako ne štejejo letos pridobljena odličja na mednarodnih olimpijadah. Tekmovanja je treba ohraniti in prilagoditi novim razmeram. Da se to da, so dokazali nekateri organizatorji. Zveza za tehnično kulturo Slovenije je v iztekajočem se šolskem letu 2019/20 izpeljala tekmovanje iz logike, prav tako tekmovanje iz znanja naravoslovja, tekmovanje iz znanja kemije za osnovnošolce, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije tekmovanje iz znanja astronomije, Društvo ACM Slovenija pa tekmovanje iz znanja računalništva. Zavod RS za šolstvo je izpeljal le tekmovanje iz slovenščine, ne pa tudi tekmovanj iz geografije, nemškega in angleškega jezika ter iz zgodovine.
"Bila je epidemija, pač imate smolo?"
Pri Zvezi za tehnično kulturo Slovenije bodo do konca izpeljali tudi Srečanja mladih raziskovalcev Slovenije, ki je vodeno kot tekmovanje in zato ne velja za izjemo. "V t. i. drugi krog srečanja, ki bo predvidoma izveden septembra, se je uvrstilo 233 nalog, od tega 116 osnovnošolskih in 117 srednješolskih. Avtorji teh nalog se potegujejo za zlata in srebrna priznanja, ki so v prejšnjih letih štela kot dokazila o dosežkih na tekmovanjih za pridobitev Zoisove štipendije," je s podatki postregla Darja Kozar Balek iz zveze. "Otroci, avtorji nalog, v raziskovalne naloge veliko vložijo in to so celoletni projekti. Da v eni raziskovalni nalogi prideš na nivo, da si dovolj dober za državno srečanje, se ne zgodi kar v prvem letu. Mi smo se potrudili in vse zagovore izpeljali, četudi nas je epidemija ujela, ko smo imeli še 15 zagovorov, ampak se nam je zdelo pošteno, da če otroci nekaj delajo, vlagajo čas in energijo, da to izpeljemo, da pridejo do rezultatov. Ker kaj naj jim rečemo, vi boste letos brez uvrstitve, bila je epidemija, pač imate smolo?" razmišlja koordinatorica regijskega srečanja Urša Žiger.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
