Spremenjen dostop do zemljiške knjige: Več kot milijon izpisov na teden je prineslo nova pravila. Kakšna so?

Ko je pred dnevi zaživela prenovljena različica portala eSodstvo, so številni uporabniki ob prvem poskusu vpogleda v zemljiško knjigo naleteli na novo zahtevo - brez elektronske identifikacije podatkov ni več mogoče pregledovati. Sprememba je hitro sprožila vprašanja, ali država otežuje dostop do javnih podatkov o lastništvu nepremičnin in zemljiškoknjižnih bremenih ali pa gre predvsem za nujen korak k večji varnosti in zaščiti osebnih podatkov.

Na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije zatrjujejo, da javnost zemljiške knjige ostaja nedotaknjena, spremenil se je le način dostopa, ki po njihovih besedah zagotavlja večjo varnost, boljšo sledljivost vpogledov in zanesljivejše delovanje sistema. Kot pojasnjujejo, javni vpogled v zemljiškoknjižne podatke ni ukinjen niti omejen. "Spremenil se je način prijave v sistem, in sicer z namenom večje varnosti, boljše zaščite osebnih podatkov ter zanesljivejšega delovanja portala za vse uporabnike," poudarjajo.

Zakaj je dostop po novem drugačen?

Ker je nova ureditev v javnosti sprožila polemike o tem, ali bo dostop do zemljiške knjige odslej zahtevnejši, na sodišču odgovarjajo, da razumejo pomisleke uporabnikov. Opozarjajo, da lahko vsaka sprememba, zlasti pri storitvah, ki jih posamezniki uporabljajo redkeje, povzroči vprašanja in težave pri privajanju. Prav zato so pripravili podrobna navodila za uporabo, zagotovili tehnično pomoč ter več različnih načinov prijave. Dodajajo, da po uvedbi novega sistema niso prejeli posebnih vsebinskih pritožb kvalificiranih uporabnikov, kot so odvetniki, notarji in drugi pogosti uporabniki elektronske zemljiške knjige. Zavedajo pa se, da se številni državljani z elektronsko identifikacijo srečujejo le občasno oziroma pri njeni uporabi potrebujejo dodatno pomoč. Zato so na portalu objavljena podrobna navodila za pridobivanje zemljiškoknjižnih izpiskov, v primeru težav pa je uporabnikom na voljo tudi tehnična podpora.

Tisti, ki digitalnih rešitev ne uporabljajo ali jih ne želijo, lahko po novem v času uradnih ur obiščejo okrajno sodišče, kjer jim sodno osebje pomaga pridobiti informacije oziroma zemljiškoknjižne izpiske v fizični obliki. "Namen spremembe torej ni oteževanje dostopa, temveč zagotavljanje javnega dostopa na varnejši in zanesljivejši način," poudarjajo.

Prijava v zemljiško knjigo zdaj poteka preko sistema SI-PASS, ki ga državljani že uporabljajo pri številnih drugih državnih elektronskih storitvah, med drugim na portalih zVEM, eUprava in eDavki. "Po podatkih tedanjega ministrstva za digitalno preobrazbo je bilo v začetku leta registriranih že več kot 928.000 uporabnikov sistema SI-PASS, izdanih pa je bilo tudi približno 767.000 elektronskih osebnih izkaznic, preko katerih je prav tako mogoče dostopati do elektronske zemljiške knjige. Prijava je mogoča tudi z drugimi sredstvi elektronske identifikacije, med drugim s smsPASS," pojasnjujejo. 

Za spremembo so bile krive zlorabe

Na Vrhovnem sodišču RS poudarjajo, da se s tem sodstvo vključuje v enoten državni sistem elektronskih storitev, kar dolgoročno pomeni enotnejšo, varnejšo in bolj predvidljivo uporabo digitalnih javnih storitev. Obenem takšna rešitev po njihovem pomeni racionalnejši razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov ter usklajenost z evropskimi zahtevami na področju elektronske identifikacije in čezmejne interoperabilnosti.

Ključni razlog za zaostritev pogojev dostopa pa niso bili običajni uporabniki, temveč ponavljajoči se primeri množičnega in avtomatiziranega pridobivanja podatkov iz zemljiške knjige, opozarjajo. Pojasnjujejo, da so posamezni registrirani uporabniki sistematično ustvarjali izjemno veliko število rednih izpisov – tudi po več deset tisoč na dan oziroma več kot milijon na teden. Takšno ravnanje je obremenjevalo informacijski sistem eZK, povzročalo motnje pri njegovem delovanju in lahko vplivalo tudi na druge podportale eSodstva.

Še pomembnejši od tehničnih težav pa je bil po njihovih besedah vidik varstva osebnih podatkov. Čeprav je zemljiška knjiga javna evidenca, vsebuje tudi osebne podatke lastnikov in drugih imetnikov pravic. Kot opozarjajo, sta informacijski pooblaščenec in ustavno sodišče že večkrat poudarila, da javna dostopnost podatka še ne pomeni, da ta izgubi naravo osebnega podatka ali da je dovoljena kakršnakoli njegova nadaljnja obdelava.

Sistematično "prečrpavanje" zemljiškoknjižnih izpisov po vrstnem redu identifikacijskih oznak nepremičnin bi lahko po njihovih besedah omogočilo oblikovanje celovite baze zemljiške knjige in posredno tudi dostop do podatkov na način, ki ga zakon splošnim uporabnikom ne dovoljuje. Takšen dostop je namreč izrecno dovoljen le določenim subjektom, med njimi sodiščem, notarjem in nekaterim drugim zakonsko določenim uporabnikom.

Ker so se milejši varnostni ukrepi v praksi izkazali za neučinkovite, so se odločili, da bo za pridobivanje javnih izpisov iz zemljiške knjige odslej obvezna najmanj srednja raven elektronske identifikacije, na primer smsPASS. Tako naj bi učinkoviteje preprečili zlorabe in hkrati izpolnili zakonsko obveznost evidentiranja vpogledov v osebne podatke. Ob registraciji se podatki povzemajo zato, da je uporabnika mogoče nedvoumno identificirati in ga ob morebitni ponovni prijavi prepoznati tudi, če uporabi drugo sredstvo elektronske identifikacije. 

Stroka: Varnost je pomembnejša od udobja

Da večja identifikacija sama po sebi ni sporna, meni tudi Marko Novak iz Slovenskega nepremičninskega združenja (Fiabci). Poudarja, da se tudi sam v zemljiško knjigo prijavlja z digitalnim potrdilom in proti identifikaciji nima pomislekov. Po njegovem ne bi bilo nič narobe niti, če bi bil vpogled simbolično plačljiv. "Tudi nisem proti temu, da se za vpogled zaračuna kakšen evro, saj vzdrževanje nekaj stane. Za tistega, ki si kupuje eno stanovanje v življenju, ne bo problem, za profesionalne uporabnike pa je prav, da je plačljivo," pravi.

Podobno razmišlja tudi nepremičninski posrednik Alen Komić iz ljubljanske družbe ABC nepremičnine. Ob vprašanju, kako pomemben je hiter in enostaven dostop do zemljiške knjige pri nakupu, prodaji oziroma preverjanju nepremičnin, odgovarja, da je na prvem mestu varnost. "Najbolj pomembna je varnost in da imamo zagotovljen dostop do podatkov tisti, ki se z nepremičninami profesionalno in vsakodnevno ukvarjamo. Dostop do podatkov je seveda nujen, da se skrbi za transparentnost in varnost, vendar ne na račun, da se ti podatki lahko kakorkoli ogrozijo ali da do njih ne moremo dostopati zaradi preobremenjenosti sistema," poudarja.

Na vprašanje, ali bi nova ureditev lahko vplivala na pravno varnost kupcev in prodajalcev oziroma na preglednost nepremičninskega trga, odgovarja nikalno. Po njegovem danes skoraj vsak pozna vsaj eno osebo, ki ima digitalno potrdilo, smsPASS ali drugo sredstvo elektronske identifikacije. Poleg tega je več možnosti digitalne identitete brezplačnih in dostopnih vsakomur, ki jih potrebuje. "Tako se bodo zagotovili ustrezna sledljivost, varnost sistema in nadzor ter se bodo preprečile zlorabe sistema, kot so se po besedah sodišča dogajale v preteklosti," meni. Ocenjuje, da je glede na razširjenost elektronskih identifikacij izbrana rešitev ustrezna. Ob tem dodaja, da bo nova ureditev verjetno spodbudila še več ljudi, da si uredijo elektronsko identiteto, saj jo lahko uporabljajo tudi pri številnih drugih storitvah, od eUprave, portala SPOT in eDavkov do spletnih bank. To pa bo po njegovem prispevalo tudi k hitrejšemu in učinkovitejšemu poslovanju državnih organov, upravnih enot in bank ter zmanjšalo število fizičnih obiskov.

Na vrhovnem sodišču medtem poudarjajo, da bodo delovanje novega sistema in odzive uporabnikov še naprej spremljali. Njihov cilj ostaja, da zemljiška knjiga ostane javno dostopna, hkrati pa, da je dostop varen, zanesljiv in skladen z zahtevami varstva osebnih podatkov.