Športnovzgojni karton: Učenci se po epidemiji pobirajo prepočasi

Slovenski otroci in mladostniki se po upadu telesne zmogljivosti zaradi epidemije še vedno pobirajo (pre)počasi. A šport in redno gibanje nista pomembna le za telesno zdravje, ampak tudi za zdrav kognitivni razvoj, duševno stabilnost in socialno povezanost," ugotavljajo v raziskavi SLOfit 2026. Objavili so preliminarne rezultate meritev za Športnovzgojni karton (ŠVK), ki velja za enega najcelovitejših nacionalnih sistemov spremljanja telesne zmogljivosti mladih na svetu. Preliminarni rezultati meritev torej kažejo, da se telesna zmogljivost slovenskih otrok in mladostnikov tudi šest let po začetku epidemije še ni vrnila na predkoronsko raven, opozarjajo raziskovalci. Medtem ko dekleta sicer kažejo znake izboljšanja, se je pri fantih okrevanje ustavilo. "Posledic zmanjšane telesne zmogljivosti pa ne bomo videli le v športnih rezultatih, temveč tudi v učni uspešnosti, zbranosti, vztrajnosti in sposobnosti otrok za poglobljeno miselno delo," še poudarjajo.

Čeprav na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani še niso obdelali vseh podatkov – končni rezultati bodo znani šele jeseni -, so jih obdelali dovolj, da prof. dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema ŠVK, redni profesor in član raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, ki je tudi avtor preliminarnega poročila, pravi: "Otroci posledic epidemije še ne čutijo kot neposredno zdravstveno težavo, temveč kot razvojni zaostanek."

Prevelik delež otrok, ki so gibalno prikrajšani

In kaj pravijo številke? V šolskem letu 2025/26 je gibalna učinkovitost deklet še vedno za šest odstotkov nižja kot v zadnjem šolskem letu pred epidemijo, gibalna učinkovitost fantov pa za štiri odstotke. Spomnimo, da so bile med epidemijo šole in tudi vse dejavnosti po navodilu tedanje vlade Janeza Janše zaprte, prav tako je bilo omejeno gibanje, odpovedani so bili športni programi, povečal se je čas pred zasloni, kar je botrovalo hudemu upadu gibalne učinkovitosti v koronskih šolskih letih 2019/20 in 2020/21. Vse od takrat se učenci ne morejo več vrniti k rezultatom, ki so jih že dosegali. "Kljub vsakoletnim opozorilom, da otroci in mladostniki za zdrav telesni, gibalni, kognitivni in duševni razvoj potrebujejo več gibanja v šoli, še vedno delamo premalo glede na potrebe in izzive časa. Čas, v katerem odraščajo današnji otroci, zaznamujeta namreč izrazita sedentarnost in nenehno povečevanje zaslonskega časa. To ni več obrobna težava življenjskega sloga, ampak razvojno vprašanje," izpostavlja Starc.

Preliminarni podatki kažejo tudi, da delež nizko gibalno učinkovitih otrok in mladostnikov ostaja zaskrbljujoče visok. Tudi tu so številke zgovorne. Pri fantih je delež nizko gibalno učinkovitih za 15 odstotkov višji kot pred epidemijo, pri dekletih pa kar za 35 odstotkov višji, saj so bila dekleta takrat na izjemno visoki ravni. Hkrati delež visoko gibalno učinkovitih še ni dosegel ravni pred epidemijo. Visoko gibalno učinkovitih deklet je za dvanajst odstotkov, fantov pa za enajst odstotkov manj kot pred epidemijo, so zapisali raziskovalci: "Posebej zgovoren je podatek, da je pri fantih nizko gibalno učinkovitih kar 24 odstotkov več kot visoko gibalno učinkovitih. Pri dekletih je visoko gibalno učinkovitih še vedno dva odstotka manj kot nizko gibalno učinkovitih. To pomeni, da se razmerje med telesno šibkejšimi in telesno zmogljivejšimi otroki še ni popravilo. Nasprotno – sistem še vedno proizvaja prevelik delež otrok, ki so gibalno prikrajšani, razvojno manj podprti in dolgoročno bolj izpostavljeni zdravstvenim, psihosocialnim in učnim tveganjem."

Najbolj izrazito se je povečala debelost pri fantih

Zaskrbljujoči so tudi podatki o telesnem razvoju. Čezmerna prehranjenost se je glede na preteklo leto povečala in se znova dvignila nad predkoronsko raven. "Najbolj izrazito se je povečala debelost pri fantih, čezmerna prehranjenost pa je na splošno višja tako pri fantih kot dekletih. Po lanskoletni stagnaciji se je indeks telesne mase pri fantih in dekletih začel povečevati. Pri dekletih se je telesna sestava sicer zelo verjetno izboljšala, saj je ob naraščanju indeksa telesne mase upadla kožna guba nadlahti. Pri fantih je kožna guba ostala na podobni ravni kot lani, zato je tveganje zamaščenosti pri njih večje."

Med najbolj izrazitimi odstopanji od predkoronske ravni sta letos tudi hitrost živčno-mišičnega uravnavanja in gibljivost. Ti dve sposobnosti nista pomembni le za šport, ampak sta tesno povezani z delovanjem osrednjega živčnega sistema, napetostjo, stresom in širšim psihofizičnim stanjem otrok. "Hitrost izmeničnih gibov, ki je pokazatelj hitrosti živčno-mišičnega uravnavanja, je pri fantih nižja za 5,7 odstotka, pri dekletih za 6,3 odstotka v primerjavi z zadnjo predkoronsko generacijo, medtem ko je gibljivost pri fantih nižja za 6,1 odstotka, pri dekletih pa za 7,1 odstotka," kažejo podatki. "Hitrost izmeničnih gibov je kazalnik hitrosti osrednjega živčnega sistema. Bistveno nižja raven te sposobnosti lahko pomeni tudi večjo verjetnost počasnejšega kognitivnega delovanja. Ob tem izrazito nizka raven gibljivosti lahko kaže na povečano napetost in stres. Če združimo počasnejše kognitivno delovanje, stres in negotovost glede učnih sposobnosti, dobimo kombinacijo, ki za otroke ni ugodna ne v šoli ne v življenju," svari Starc in dodaja, da bi morali razpravljati o tem, ali otrok sploh zmore sedeti, poslušati, razumeti, brati, pisati, razmišljati in vztrajati na poti do svojih ciljev.

Telesni in učni razvoj nista dva ločena procesa

V SLOfit že leta opozarjajo, da otrok ne more razvijati svojih kognitivnih potencialov v polni meri, če hkrati peša njegova telesna zmogljivost. "Telesni in učni razvoj nista dva ločena procesa. Otrok, ki se manj giba, ne izgublja le moči, koordinacije ali vzdržljivosti. Pogosto izgublja tudi pozornost, vztrajnost, sposobnost samouravnavanja, delovni spomin in pripravljenost na miselni napor. Zato vprašanje ni več, ali sta telesna in učna zmogljivost povezani. Vprašanje je, zakaj se še vedno obnašamo, kot da nista." Pri tem raziskovalci izpostavljajo, da bi tudi v luči pomanjkanja telesne zmogljivosti morali gledati na rezultate različnih preverjanj, kjer se naši učenci odrežejo slabše. Starc razlaga: "Ko govorimo o slabši bralni pismenosti, slabši zbranosti in težavah otrok pri reševanju daljših nalog, moramo biti zelo previdni, da vsega ne razlagamo zgolj kot neznanje. Mogoče je del težave tudi v tem, da otroci enako dolgih in zahtevnih nalog kot predkoronske generacije preprosto niso več sposobni rešiti v istem času, z enako vztrajnostjo in enako stopnjo osredotočenosti."

Starc meni, da če bi kot družba imeli jasen odgovor na vprašanje, kaj želimo otrokom dati za življenje, bi zelo verjetno hitro ugotovili, da jim dodatna ura športa in umetnosti po celotni šolski vertikali lahko da več, kot si upamo priznati: "Ne zato, ker drugi predmeti niso pomembni, ampak zato, ker otrok za učenje najprej potrebuje telo, ki zmore, živčni sistem, ki zdrži, in notranjo stabilnost, ki mu omogoča, da misli."