S 1. januarjem 2027 se bo precej spremenila organizacija slovenskih sodišč. Reforma zajema 44 okrajnih in 11 okrožnih sodišč, na katerih je zaposlenih približno 3500 sodnikov in sodnega osebja. Toda kaj bo drugače za človeka, ki mora vložiti tožbo ali drugo pisanje, že čaka na obravnavo ali bo po novem letu dobil sodno vabilo?
Ali bodo okrajna sodišča ukinjena?
Organizacijsko se njihov položaj spreminja. Dosedanja okrajna sodišča bodo postala zunanji oddelki okrožnih sodišč. Za uporabnike pa je bistveno, da bodo sodišča še naprej poslovala na dosedanjih lokacijah. Sodnih stavb torej zaradi te reorganizacije s 1. januarjem ne bodo preprosto zaprli.
Kam bom lahko vložil tožbo, predlog ali drugo pisanje?
Tudi po 1. januarju bo mogoče pisanja vlagati na dosedanjih lokacijah sodišč. Reforma torej ne pomeni, da bi morali ljudje samo zaradi nove organizacije sodišč svoja pisanja začeti nositi ali pošiljati v drug kraj.
Kaj bo z mojim postopkom, če se je že začel?
Za postopke, začete pred 1. januarjem 2027, velja pomembno pravilo: nadaljevali in dokončali se bodo na lokaciji, kjer so bili začeti.
Če torej nekdo že ima postopek pred določenim sodiščem, ga reforma sama po sebi ne bo preselila drugam.
Kam po odgovore?
Vrhovno sodišče je na spletnih straneh slovenskih sodišč vzpostavilo posebno stran o reorganizaciji sodišč. Na njej bodo objavljali informacije o novi ureditvi, odgovore na najpogostejša vprašanja ter pregled sodnih enot in področij dela po 1. januarju 2027. Stranke bodo tako lahko pred obiskom sodišča preverile, kako bo po novem organizirano delo in kam se morajo obrniti.
Ali bom zaradi reforme dobil drugega sodnika?
Ne. Reorganizacija sama po sebi ne bo razlog za zamenjavo sodnika. Sodniki bodo zadeve, ki jih že rešujejo, tudi dokončali.
Sodnik se bo lahko zamenjal iz enakih razlogov kot doslej, denimo zaradi njegove upokojitve, odhoda ali drugih okoliščin, zaradi katerih je treba zagotoviti nadaljevanje postopka.
Kaj pa, če se bo moj postopek začel po 1. januarju?
Tu bo sprememba za ljudi najbolj opazna. Nove zadeve ne bodo več organizacijsko vezane na posamezno okrajno sodišče tako kot doslej, ampak na okrožno sodišče kot celoto.
To bo omogočalo, da bodo zadeve znotraj posameznega sodnega okrožja razporejali glede na področje dela in obremenjenost sodnikov. Namen je, da na enem sodišču ne bi bilo velikih zaostankov, medtem ko bi bili sodniki na drugi lokaciji manj obremenjeni.
Ali bom moral zaradi tega na obravnavo v drug kraj?
Lahko. Prav to je ena od sprememb, ki jo bodo stranke najbolj neposredno občutile.
Pri novi zadevi bo lahko stranka na obravnavo vabljena na drugo lokacijo znotraj istega sodnega okrožja. To pomeni, da kraj, kjer je nekdo vložil pisanje, ne bo nujno tudi kraj, kjer bo potekala njegova obravnava.
O tem, kam in kdaj mora priti, bo stranka tako kot doslej obveščena v sodnem vabilu. Po novem bo zato še pomembneje preveriti, katera lokacija je navedena na njem.
Kaj pomeni, da okrajnih sodnikov ne bo več?
Po 1. januarju na prvi stopnji ne bo več delitve na okrajne in okrožne sodnike. Vsi bodo imeli naziv okrožni sodnik.
Za človeka, ki pride na sodišče, ta sprememba sama po sebi ne pomeni veliko. Omogoča pa, da bo mogoče sodnike in delo znotraj posameznega sodnega okrožja razporejati bolj prožno.
Bo zaradi reforme postopek hitrejši?
To je cilj, ni pa mogoče vnaprej zagotoviti, da bo zaradi reforme vsak posamezni postopek končan hitreje.
Nova organizacija naj bi omogočila bolj enakomerno razporejanje zadev med sodniki znotraj posameznega okrožja. S tem želijo zmanjšati razlike v njihovi obremenjenosti ter omogočiti učinkovitejše in hitrejše reševanje zadev.
Ali bodo ljudje zaradi tega na sodne odločitve dejansko čakali manj časa, bo pokazala praksa. Vrhovno sodišče napoveduje, da bo učinke reforme po njeni uvedbi spremljalo.
