
Ker javna naročila niso le administrativni postopki, temveč tudi ključen mehanizem za odgovorno upravljanje z denarjem davkoplačevalcev, ministrstvo za zdravje podpira prizadevanja za gospodarno in pregledno porabo javnih sredstev. Kljub temu pa na zdravstvo letijo očitki o nesmotrni porabi javnega denarja.
Tokrat se je na portalu za predloge vladi oglasil zaskrbljeni državljan, ogorčen, da "v Sloveniji za medicinsko opremo in material pogosto plačujemo bistveno več kot drugje v Evropski uniji, v nekaterih primerih tudi večkratnik cene, celo tri- do štirikratnik". Vladi tako predlaga, da naj slovenske bolnišnice pri vseh večjih nakupih obvezno preverijo cene na evropskem trgu in ne kupujejo bistveno dražje, kot kupujejo druge države. "Kjer je mogoče, naj se Slovenija vključi v skupne evropske nabave ali vzpostavi centraliziran sistem, ki omogoča boljše pogoje in večjo transparentnost," še dodaja: "Za isti denar lahko dobimo več zdravljenja, boljšo opremo in krajše čakalne vrste."
Ministrstvo za zdravje sicer prikimava, da mora sistem javnega naročanja slediti poštenim praksam in da ta že temeljijo na načelih gospodarnosti, učinkovitosti, transparentnosti in zagotavljanja konkurence: "Naročniki (zdravstveni zavodi) so dolžni pri nabavah preverjati trg in izvajati postopke, ki omogočajo pridobitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, pri čemer cena ni edini kriterij (upoštevajo se tudi kakovost, vzdrževanje, življenjski cikel itd.)."
No, zanimiv pa je odgovor na očitek, da v Sloveniji kupujemo po višjih cenah kot drugje, ki očitno drži. "Pri tem je treba upoštevati, da cene medicinske opreme pogosto niso neposredno primerljive zaradi razlik v količinah, pogodbenih pogojih, dodatnih storitvah in značilnostih trgov," so se odzvali na ministrstvu in zaključili, da na ravni EU obstajajo mehanizmi skupnega naročanja, ki jih Slovenija v določenih primerih - denimo v primerih nakupa cepiv in krizne opreme - tudi uporablja.










