Slovenija je v Bruselj poslala najslabši osnutek energetsko-podnebnega načrta izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU do začetka leta predložiti Evropski komisiji. Manjka mu ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050, ugotavlja poročilo fundacije European Climate Foundation. Še več, če so najboljše države ocenjevanju nacionalnih načrtov prejele okoli 50 točk (Španija, Francija, Grčija) in je druga najslabša država Slovaška prejela 12,5 točk, bi si Slovenija zaslužila s 3,2 točkama kar svoj razred - edina je namreč padla pod 10 točk.
Dokumenti dani na kup
Gre za osnutke načrtov, kako bodo države zniževale emisije ogljikovega dioksida, ti naj bi postavljali smernice za zniževanje izpustov ogljikovega dioksida. "Pravzaprav Slovenija sploh ni spisala posebnega dokumenta, osnutek je bil pripravljen iz različnih prej obstoječih dokumentov, danih na kup in razdeljenih na poglavja," pravi Tomi Tkalec iz slovenskega društva Focus. Dokument je sicer v sodelovanju z ministrstvom za okolje dokončno pripravilo in poslalo v Bruselj Ministrstvo za infrastrukturo.
Kaj načrtu pravzaprav manjka? Poleg ambicioznosti in kredibilnosti tudi jasna pot do ogljične nevtralnosti, konkretno - dokumentu manjkajo ključni cilji, ki si jih morajo postaviti države. Tako denimo v dokumentu manjka cilj za energetsko učinkovitost, prenizek je cilj za obnovljive vire energije. Edini relevanten cilj, ki je zapisan, je zniževanje CO2.
Blamaža je še toliko večja, ker je Slovenija na decembrskem podnebnem srečanju na Poljskem in številnih drugih podnebnih srečanjih v EU zavzela ambiciozno držo in se postavljala ob bok najnaprednejšim članicam. "Ministrstvo za okolje je imelo ta cilj, a ključno vlogo pri tem dokumentu je imelo ministrstvo za infrastrukturo," pravi Tkalec.
V poročilu, ki sta pripravljala inštituta Ecologic Institute in Climact, je še navedeno, da bo Slovenija presegla podnebne cilje za leto 2020. A tudi sicer poročilo ne pohvali nobene države izrecno.
Načrte bo treba bistveno izboljšati
"Ogljično nevtralno gospodarstvo se ne bo zgodilo samo od sebe, potrebna sta osredotočenost na cilj in ustrezno načrtovanje. Nacionalni energetski in podnebni načrti (NEPN-i) do leta 2030 predstavljajo priložnost, da si države zastavijo korake na poti do varne podnebne prihodnosti in hkrati izkoristijo gospodarske in družbene koristi, ki jih podnebno ukrepanje lahko prinese.
Vse države EU, še posebej pa Slovenija, morajo NEPN-e v naslednjih mesecih bistveno izboljšati: cilje uskladiti s potrebami za doseganje ogljične nevtralnosti v skladu s Pariškim dogovorom, v načrte vnesti več podrobnosti o politikah, instrumentih in potrebnih finančnih virih ter v procese vključiti nacionalne deležnike. NEPN-e morajo države članice na podlagi Uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov pripraviti do konca leta 2019," pišejo v oceni nacionalnih načrtov nevladne organizacije.
