Ta v letnem poročilu svari predvsem pred novim obdobjem polarizacije, ki jo dodatno krepi informacijski kaos.
"Ustvarjanje medijskega orožja v avtoritarnih državah onemogoča pravico državljanov do informiranja, hkrati pa je povezano z naraščanjem napetosti v mednarodni skupnosti, kar lahko privede do najhujših vojn," je ob objavi letnega poročila dejal generalni sekretar RSF Christophe Deloire.
Pri RSF so v lanskem letu opazili, da medijska polarizacija v državah dodatno krepi tudi delitve znotraj držav ter polarizacijo med državami na mednarodni ravni. Znotraj demokratičnih družb je v porastu delitev, ki je rezultat širjenja mnenjskih medijev in dezinformacij, ki jih okrepijo družbena omrežja, dodajajo v poročilu.
Polarizacija je prisotna tudi znotraj demokratičnih družb
Ta proces je med drugim viden na primeru ruske invazije na Ukrajino, saj je pred fizičnim konfliktom že divjala propagandna vojna, pojasnjujejo pri RSF. Kitajska pa na primer izkorišča svojo zakonodajo, da prebivalstvu omejuje dostop do drugega dela sveta in informacij.
Polarizacija pa je prisotna tudi znotraj demokratičnih družb, med drugim so to opazili v ZDA. K povečanim družbenim in političnim napetostim prispevajo tudi družbena omrežja in mnenjski mediji v Franciji. Na Poljskem pa so opazili, da k polarizaciji prispeva zatiranje neodvisnih medijev in vse večji vpliv oblasti na javne medije.
Društvo novinarjev: Razmere za novinarstvo v Sloveniji slabe
Društvo novinarjev Slovenije je ob današnjem mednarodnem dnevu svobode medijev čestitalo novinarjem, ki so kljub vse bolj sovražnemu okolju, v katerem so v zadnjih letih opravljali svoje delo, ohranili visoke profesionalne standarde, kakovost in neodvisnost. Ob tem so znova opozorili, da so razmere za novinarstvo v Sloveniji slabe.
Svoboda medijev in novinarjev je po mnenju vodstva Društva novinarjev Slovenija (DNS) ključna za demokratičen politični proces, kar dokazuje že pogled v soseščino, kjer je bila "podreditev medijev eno od glavnih orodij za prevzem in ohranitev na oblasti".
Da so razmere za novinarstvo v Sloveniji slabe, po njihovem kaže zadnji indeks svobode medijev po svetu, ki je Slovenijo uvrstil na 54. mesto, kar je najslabša uvrstitev, odkar ga pripravlja organizacija Novinarji brez meja. Slovenska svoboda medijev je namreč samo v primerjavi z letom prej zdrsnila za 18 mest in se uvrstila v kategorijo "problematičnih" držav.
Danes se bodo z ostalimi novinarskimi organizacijami zbrali pred RTV Slovenija
"Tradicionalni mediji vedno težje financirajo vsebine, ki niso le vaba za klike. Politika, predvsem še aktualna vladajoča, je novinarje hotela zvesti na politične propagandiste, tiste, ki niso hoteli sodelovati, pa je na vse načine diskreditirala. V takšnem okolju ni prijetno biti novinar," poudarjajo v društvu.
Kot so ob tem spomnili, so na današnji dan pred letom dni zagnali kampanjo zbiranja sredstev za STA, v kateri je javnost jasno izkazala, da zahteva neodvisne javne medije.
Danes se bodo z ostalimi novinarskimi organizacijami zbrali pred RTV Slovenija. Ko je vlada po mnenju društva ugotovila, da se STA ne bo vdala in je za pritisk izčrpala vse, tudi nezakonite možnosti, se je njena pozornost preusmerila na RTV Slovenija.
Čeprav v DNS niso naklonjeni nesistemskim posegom v medijsko zakonodajo, ki je potrebna temeljite prenove, bo za depolitizacijo RTV Slovenija po njihovem vseeno nujna hitra intervencija, s katero bi zaustavili padec zaupanja in profesionalnih standardov, javnemu mediju pa omogočili normalno delovanje.
Ob zaključku projekta Lokalni mediji za boljšo družbo, ki ga je društvo izvajalo z novinarskimi organizacijami in lokalnimi mediji, so objavili tudi analizo spremljanja vsebin in intervjujev z uredniki regionalnih medijev ter iz analize izhajajoča priporočila. Kot so ob tem dodali, ob svetovnem dnevu svobode medijev ne smemo pozabiti niti na ta pomemben del medijske krajine, ki slovenski javnosti prinaša lokalne novice in zgodbe.
Drugi projekt, s katerim začenjajo danes, se nanaša na položaj fotoreporterjev, ki so pred kratkim v sklopu društva ustanovili svoj aktiv. Poklic fotoreporterja namreč vse bolj izginja, uredniki fotografij po uredništvih izginjajo, cena dela pa nenehno pada, opozarjajo v DNS.
Da bi ugotovili, v kakšnih razmerah delajo in kako je njihovo delo ovrednoteno, so v društvu objavili obširen spletni vprašalnik, ki bo podlaga za oblikovanje metodologije za določanje cen, ki bo vsebovala tudi vse skrite stroške tega poklica.
Kot še dodajajo v DNS, se nameravajo do prihodnjega 3. maja ukvarjati z reformo medijske zakonodaje, katere dejanski cilj bo ustvariti sistemski okvir za uspešno delovanje medijev v Sloveniji in z oblikovanjem dolgoročne medijske politike. "Za to potrebujemo kompetentno vodstvo in ekipo na direktoratu za medije. To so poteze, ki jih je politika napovedala," so še zapisali in napovedali, da bodo politiko držali za besedo.
Letno poročilo Novinarjev brez meja o indeksu medijske svobode je na vrh postavil Norveško (1. mesto), Dansko (2.) in Švedsko (3.), kjer sledijo demokratičnem modelu s spodbujanjem svobode izražanja. Razmere pa so označili za zelo slabe v rekordnih 28 državah, med drugim v Belorusiji (153.) in Rusiji (155.). Na repu indeksa pa so Iran (178.), Eritreja (179.) in Severna Koreja (180.).
Slovenija je letos padla za 18 mest na 54. mesto. Lani, ko je glede indeksa medijske svobode nazadovala za štiri mesta, je zasedla 36. mesto. Položaj je v povprečju označen za problematičen. Razmere so težke na področju ekonomskega konteksta, na področju političnega konteksta jih ocenjujejo za problematične, na področjih zakonodajnega okvirja, sociokulturnega konteksta in varnosti pa za zadovoljivega.
V okviru nove metodologije pri RSF medijsko svobodo definirajo kot učinkovito možnost, da novinarji izbirajo, ustvarjajo in širijo novice in informacije v javnem interesu, neodvisno od političnega, gospodarskega, pravnega in družbenega vmešavanja ter brez nevarnosti za njihovo varnost. Stopnjo medijske svobode ocenjujejo v okviru petih kategorij: politični kontekst, pravni okvir, ekonomski kontekst, sociokulturni kontekst in varnost.
Novinarji brez meja indeks medijske svobode objavljajo od leta 2002.
