Transakcija predstavlja prvo t. i. panda obveznico v letošnjem letu, ki jo je izdala država, so sporočili iz ministrstva za finance.
Ministrstvo za finance je mandat za izdajo t. i. panda obveznice objavilo 24. marca. Knjiga naročil se je uradno odprla danes z začetnim razponom obrestne mere med 1,70 odstotka in 2,20 odstotka. Izdaja je pritegnila širok interes domačih kitajskih medbančnih vlagateljev. Močno povpraševanje je izdajatelju omogočilo znižanje cene znotraj začetnega razpona, saj končna kuponska obrestna mera znaša 1,89 odstotka.
"Ta prelomna transakcija predstavlja največjo prvo izdajo t. i. panda obveznice v zgodovini trga panda obveznic, kjer je izdajatelj država," so zapisali v finančnem ministrstvu. Dodali so, da "Slovenija s to izdajo utrjuje svojo pozicijo naprednega in inovativnega izdajatelja na azijskih kapitalskih trgih ter dokazuje proaktiven pristop k diverzifikaciji virov financiranja".
Vodilna organizatorica in vodja knjige naročil je bila Bank of China, skupne organizatorice in vodje knjige naročil pa so bile še China Construction Bank Corporation, Industrial and Commercial Bank of China, HSBC Bank (China) in The Export-Import Bank of China.
V strukturi vlagateljev banke predstavljajo 98,2 odstotka, borznoposredniške hiše 1,2 odstotka in tuji vlagatelji 0,6 odstotka. V geografski porazdelitvi pa Kitajska predstavlja 93,4 odstotka, Hongkong (Kitajska) 6,0 odstotka in Afrika 0,6 odstotka.
O možnosti izdaje panda obveznic se je s sogovorniki lani jeseni v okviru delovnega obiska na Kitajskem pogovarjal finančni minister Klemen Boštjančič. Takrat je pojasnil, da si državna zakladnica tudi na ta način prizadeva za čim boljšo zaščito Slovenije pred finančnimi šoki.
V tej luči je država predlani in lani izdala tudi obveznico na japonskem trgu oz. t.i. samurajsko obveznico v jenih. Predlani je bila velikost izdaje 50 milijard jenov ali 311 milijonov evrov po takratnem tečaju, lani pa 31 milijard jenov ali okoli 175 milijonov evrov.
Tokratna izdaja t. i. panda obveznic tako predstavljala le manjši delež letnih potreb po financiranju državnega proračuna, medtem ko glavni trg financiranja ostaja trg EU z izdajanjem sindiciranih evroobveznic.
