Cilj Nacionalnega demografskega sklada je po besedah ministra za finance Andreja Širclja z boljšim upravljanjem državnih naložb zagotoviti varnejši in stabilnejši pokojninski sistem ter s tem ustvariti koristi za sedanje in prihodnje generacije upokojencev.
Šircelj in državni sekretar na ministrstvu Peter Papež sta pred novinarje stopila dan po zaključku medresorskega usklajevanja osnutka predloga zakona, ki ga je ministrstvo danes tudi javno objavilo in dalo v dvotedensko javno obravnavo. Minister Šircelj je poudaril, da glede na demografske spremembe in izzive, s katerimi se bo Slovenija zaradi njih soočala do sredine tega stoletja, potrebujemo dodatne vire za financiranje pokojninskega sistema.
Dodatni vir vladna koalicija vidi v premoženju, ki so ga ustvarili sedanji upokojenci in ga danes ustvarjajo bodoči upokojenci. Eden od bistvenih namenov vzpostavitve demografskega sklada tako vidi v tem, da imajo tisti, ki so premoženje ustvarili ali ga ustvarjajo, od njega tudi koristi.
Nacionalni demografski sklad, ki naj bi nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga in s pripojitvijo Kapitalske družbe in družbe DSU ter s prenosom praktično vseh državnih naložb nanj, naj bi prinesel koncentrirano, profesionalno, poenostavljeno in bolj učinkovito upravljanje državnega premoženja ter tako zagotovil varnejši in stabilnejši pokojninski sistem. Del vsakoletnih prihodkov od upravljanja premoženja bo šel namreč v pokojninsko blagajno ter za namene dolgotrajne oskrbe in družinske politike, del pa se bo reinvestiral z namenom trajnega plemenitenja premoženja sklada.
Tako Šircelj kot Papež sta zagotovila, da bo upravljanje profesionalno, neodvisno in po jasnih načelih in postopkih, opredeljenih z zakonom ter vsemi nadaljnjimi akti sklada, prostora za politiko pa da v njem ne bo.
Šircelj je napovedal, da bo šel zakonski predlog po sprejetju na vladi v DZ po rednem postopku, veljati pa naj bi začel s 1. januarjem 2027. Minister pričakuje, da ga bo vlada uskladila tudi s socialnimi partnerji.
