Nasprotno v delodajalskih vrstah ocenjujejo, da je delo neposredno povezano z gospodarstvom in da takšno združevanje ni novost.
"Izkušnje iz tujine kažejo, da to ni v redu. Tudi v nekaterih drugih državah so namreč že bili tovrstni poskusi združitve dela in gospodarstva, a so zelo hitro ugotovili, da sta si področji tako različni, da morata biti ločeni," je za STA dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko.
V ZSSS so zaskrbljeni, da bo ena stran avtomatično v privilegiranem položaju, izkušnje pa da kažejo, da bodo to v tem primeru delodajalci in da se bo gospodarstvo spodbujalo na račun pravic iz delovnega razmerja oz. zaposlenih. "Tukaj bo delo v celoti podrejeno kapitalu. To je popolnoma napačna pot, to je pot konflikta," je poudaril Zorko.
Da bo področje dela podrejeno področju gospodarstva in športa, in ne enakopravno, kot bi moralo biti, se boji tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. "Nikakršnega dvoma ne more biti, da mora med obema ministrstvoma potekati ustrezna koordinacija, ki je v preteklosti prepogosto umanjkala, hkrati pa bi morale biti rešitve uravnotežene med obema področjema, kar menim, da v primeru združitve pod eno ministrstvo ne bo zagotovljeno," je utemeljil za STA.
To, da bi isti minister skrbel za delodajalce in delavce, utegne imeti po njegovih besedah pomembne posledice na socialni dialog, kar pa da bo v veliki meri odvisno tudi od tega, kdo bo minister, pristojen za vodenje socialnega dialoga, in kakšna bo pri tem vloga predsednika vlade.
"Takšna razporeditev odpira vprašanje, ali se delo obravnava kot temeljna družbena vrednota ali kot strošek gospodarstva, ki ga je treba upravljati predvsem skozi prizmo učinkovitosti in fleksibilnosti," pa je bil oster predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf.
Področje dela bi morali ob rekordni zaposlenosti, izrazitem pomanjkanju delovne sile, naraščajoči prekarizaciji in izzivih prihodnosti dela ne le ohraniti, temveč dodatno okrepiti, je izpostavil za STA.
"Gre za področje, ki neposredno vpliva na socialno varnost, kakovost življenja in dolgoročno stabilnost celotne družbe. Če bomo namreč kot družba pristali na logiko kapitala, obstaja resna nevarnost, da bomo v naslednjem mandatu ostali celo brez področja dela kot samostojnega resorja. Nadomestilo bi ga lahko področje t. i. podjetniške inovativnosti na trgu dela, kar bi pomenilo popolno podreditev delavstva in njihovih pravic logiki kapitala," je pesimističen.
Medtem v delodajalskih vrstah tovrstnih skrbi ni. Kot je za STA ocenil generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar, socialni partnerji potrebujejo predvsem stabilno vlado, s katero bodo lahko vodili korekten tripartitni dialog. "To pomeni, da bo imela posluh ter enakopravno obravnavala tako delodajalce kot predstavnike zaposlenih. Delo je navsezadnje neposredno povezano z gospodarstvom, tudi predlog o združitvi resorjev gospodarstva in dela ni novost," je dodal.
SDS je v DZ v sredo po skrajšanem postopku vložila predlog sprememb zakona o vladi, s katerim predlaga zmanjšanje števila ministrstev z 19 na 14. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za solidarno prihodnost bi preoblikovali v dve ministrstvi - ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport ter ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve.
