Ne z lepotnimi popravki, nad področje šolstva bi šel minister kar s kijem in mesarico, je mogoče sklepati po napovedi še ene šolske reforme. Pri tem ob vsebinskih, organizacijskih in institucionalnih spremembah ne bo časa za akademske razprave – tako minister – "pedagoškemu establišmentu" ne bo dovolil politiziranja. A ne glede na to, kaj si minister Borut pač misli o strokovnjakih in tistih, ki so doslej krojili izobraževanje, dejstvo, da za napovedane spremembe nima ustreznih strokovnih in pravnih podlag, ostaja. Jih bodo pa priskrbeli, dodaja, saj nastaja nova bela knjiga o vzgoji in izobraževanju. Nič ne de, če niti ideje iz prejšnjega nacionalnega programa, ki naslavljajo tudi področje (ne)znanja slovenskih učencev, sploh še niso bile implementirane. Ministru "cvet pedagoške stroke", ki ga je zbral na nekem tajnem brifingu in za katerega nihče ne ve, kdo ga sestavlja, namreč ni ponudil odgovorov na izzive, zato je, kot je razumeti, odgovore poiskal sam po "dolgih, dolgih razpravah", ki so jih imeli na ministrstvu.
Nad področje šolstva bi šel minister kar s kijem in mesarico
Ja, rezultati mednarodne primerjave PISA so slabi. Ampak nikakor ne presenetljivi, saj tako mednarodne primerjave kot tudi nacionalna preverjanja znanja že nekaj časa kažejo, da znanje slovenskih učencev pada. In da se bo to zgodilo, so strokovnjaki opozarjali že leta. Zelo glasno takrat, ko je vlada z enakim ideološkim predznakom, kot ga ima danes, in tudi z istim predsednikom vlade ter veliko večino istih akterjev v politiki, vpeljala zloglasni zakon o uravnoteževanju javnih financ, kjer so zelo močno zarezali na področje učiteljskih plač, izobraževanja in znanosti. Z drugimi besedami, ko so pas zategovali pri možganih države. Prav tako glasno so na negativne posledice opozarjali, ko je spet ena taka vlada za nerazumno dolgo zaprla šole med epidemijo koronavirusa. In oglasili so se še kdaj. Ampak ne, danes so za celotno dogajanje v šolstvu krivi prav ti strokovnjaki, ki so na glas napovedali, kam gremo.
Nekateri menijo, da je glede na stanje v izobraževanju smiselno vpeljati spremembe in raje pri tem narediti kakšno napako, kot ne storiti nič. Vseeno pa je področje tako občutljivo, da jih je brez strokovnih podlag vpeljevati na vrat na nos enostavno preveč nevarno. Ali bomo odličnost res dosegali tako, da bomo učencem vzeli leto izobraževanja, namesto da bi izobraževanje okrepili z dobro izobraženimi učitelji, z manjšimi oddelki, z boljšimi prostori, opremo in podobno? Med tehtanjem možnih strokovnih ukrepov za izboljšanje stanja kaj hitro postane jasno, da slabi rezultati mednarodne primerjave v znanju naših petnajstletnikov niso bili povod, ampak prej izgovor za spremembe, ki jih želi aktualna koalicija – mnoge ne prvič – na področju šolstva izpeljati zaradi njim lastnih interesov. Še dobro, da so letos v šole razdelili ustavo, da bodo lahko učenci in dijaki v njej prebrali, da nekatere vehementno napovedane spremembe nimajo niti ustrezne podlage v njej.
