Srečko Klapš
Vlada je leta 2006 sprejela resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, v kateri je predvidela izgradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK), kar predstavlja odmik od namere v resoluciji o nacionalnem energetskem programu, ki jo je leta 2004 sprejel državni zbor, da bo Slovenija podprla skupno izgradnjo nuklearne elektrarne na ozemlju Hrvaške. Kljub temu je vlada pripravo novega nacionalnega energetskega programa (NEP) vključila šele v svoj program dela za leto 2010. Poleg tega v obdobju od leta 2012 do leta 2014 ni v zadostni meri spremljala, usmerjala in nadzorovala ministrstva, pristojnega za energetiko, pri pripravi osnutka predloga NEP, zato ta ni bil nikoli dokončan in sprejet na vladi. Nato je vlada v letu 2014 pristopila k pripravi Energetskega koncepta Slovenije (EKS) in ga uvrstila v svoj program dela za leto 2014. Ker ta ni bil pripravljen in sprejet na vladi do načrtovanega roka, ga je vlada ponovno uvrstila v svoj program dela za leto 2016 in za njegov sprejem predvidela skrajni rok 30. junij 2016, ki prav tako ni bil dosežen, ugotavlja računsko sodišče v reviziji.
Nekoliko bolje je po njihovih ocenah delovalo ministrstvo, pristojno za energetiko, ki je bilo delno učinkovito. Ministrstvo, ki je šele leta 2009 začelo s pripravo novega nacionalnega energetskega programa, a ga ni pripravilo pravočasno ter posredovalo v sprejem vladi v rokih, ugotavlja računsko sodišče.
Ministrstvo je osnutek predloga nacionalnega energetskega programa pripravilo junija 2011, ni pa na podlagi priporočil iz javne obravnave, končane februarja 2012, dopolnilo osnutka predloga programa in nadaljevalo s postopki, ampak je leta 2015 v skladu z novim energetskim zakonom začelo pripravljati nov energetski koncept Slovenije. Pravočasno ni pripravilo niti osnutka predloga tega koncepta, zato roki za sprejem tega dokumenta na vladi v letih 2015 in 2016 niso bili doseženi.
Delno učinkovit je bil po mnenju računskega sodišča tudi upravljavec kapitalskih naložb države, ki v postopkih priprave predloga strategije upravljanja kapitalskih naložb države ni opozoril vlade, da je treba v strategiji bolj jasno časovno in vsebinsko opredeliti cilje upravljanja ter aktivnosti Gen energije v zvezi s projektom drugi blok NEK. Prav tako ni opredelil podrobnih ciljev, ki se nanašajo na drugi blok NEK ter ukrepov in usmeritev za doseganje teh ciljev. "Letni cilji upravljavca kapitalskih naložb države glede drugega bloka NEK niso bili zastavljeni na način, da bi mu omogočali učinkovito spremljanje upravičenost izvedenih študij v zvezi z drugim blokom NEK tako glede vsebine študij kot tudi glede stroškov teh študij."
V obdobju od leta 2006 do leta 2016 je namreč Gen energija naročila 122 študij in analiz v skupni pogodbeni vrednosti 16,1 milijona evrov. Od 7. januarja 2007 do 31. marca 2016 pa je Gen energija naročila 59 študij v zvezi z drugim blokom NEK, v vrednosti dobrih 10 milijonov evrov. Ob čemer so posamezne postavke presegle mejne vrednosti za postopke oddaje javnega naročanja, ne da bi javna naročila izvedla po enem izmed postopkov javnega naročanja v skladu z zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. Takšen način poslovanja, poleg kršitve predpisov s področja javnega naročanja, predstavlja tveganje omejevanja števila potencialnih ponudnikov, s tem pa vpliv na konkurenčnost in izbor najugodnejšega ponudnika. Zato je računsko sodišče za izboljšanje poslovanja Gen energiji podalo priporočila, za odpravo ugotovljenih neučinkovitosti pa je vladi, ministrstvu za infrastrukturo, Slovenskemu državnemu holdingu in Gen energiji naložilo izvedbo popravljalnih ukrepov.
